Kardinal Naguib: Egipt po ustavnem referendumu na razpotju demokracije
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Koptski patriarh v Aleksandriji, kardinal Antonios Naguib, je v pogovoru za vatikanski dnevnik L'osservatore Romano opozoril, da se po ustavnem referendumu 19. marca v Egiptu brišejo meje med politično in versko sfero, s čimer se odpirajo poti islamskemu fundamentalizmu.
Kot je pojasnil, je bil referendum predstavljen v verski luči in so ga pravzaprav presojali kot izbiro za ali proti islamu. Zato ljudje, ki upajo v demokratično državo, v prihodnost gledajo precej zadržano. Naj spomnimo, da je hitenje pri pripravi predlogov sprememb ustave, ki naj bi postavile temelje novega demokratičnega Egipta, povzročilo nezadovoljstvo med vodilnimi skupinami in osebnostmi prodemokratičnega gibanja, ki so zato pozvali h glasovanju proti spremembam. Po besedah kardinala Naguiba prav teh 22 odstotkov volivcev, ki so glasovali proti, predstavlja upanje, saj so se zavzeli za popolno spremembo ustave.
Dva najverjetnejša kandidata za novega predsednika države - generalni sekretar Arabske lige Amr Musa in nekdanji generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej - sta pozvala k preložitvi referenduma ali glasovanju proti.
Le vplivna Muslimanska bratovščina, ki je bila pod Mubarakom uradno prepovedana, a so oblasti dopuščale njeno delovanje, in člani nekdaj vladajoče Narodne demokratske stranke so pozvali k potrditvi sprememb. Kritiki menijo, da so prav oni tisti, ki bodo imeli največje koristi od tega, če bodo volitve razpisane prehitro, medtem ko nove stranke ne bodo imele časa, da se organizirajo.
Na referendumu je več kot 14 milijonov Egipčanov oz. 77,2 odstotka glasovalo za spremembe, medtem ko jih je štiri milijone oz. 22,8 odstotka glasovalo proti. Referenduma se je udeležilo 18,5 milijona od 45 milijonov volilnih upravičencev, kar predstavlja 41 odstotno volilno udeležbo.
