VIDEO: Pravoslavna slikarka, ki je naslikala uradni portret Janeza Pavla II.

Cerkev po svetu 03. 04. 2011, 07:00 Marta Jerebič

Natalia Tsarkova je ena redkih žensk, ki je uspela priti na Rusko akademijo umetnosti v Moskvi. Še pred desetimi leti je slikala le za višji razred.

Ko je nekega dne prišla v Rim, je tam nameravala ostati le tri mesece. Vendar pa ga nato od takrat še ni zapustila. Razlog je Janez Pavel II., za katerega pravi, da ji je spremenil življenje,

Natalia Tsarkova je za televizijsko agencijo Romereports povedala: »Janez Pavel II. je spremenil moje življenje, ko sem ga srečala v času trimesečnega bivanja v Rimu. V njem se našla nekaj posebnega. Mislim, da je govoril z božjo previdnostjo. Zelo sem hvaležna, da sem lahko srečala tega velikega papeža.«

Leta 2000 je bila povabljena, da naslika portret Janeza Pavla II. za njegov 80. rojstni dan in praznovanje jubileja. Ni pa pričakovala, da bo njena slika postala uradni portret papeža.

» Zame je bila to velika čast, saj je bilo slikanje portreta papeža kot sanje, hkrati pa velika odgovornost. Sedaj je to njegov uradni portret. Zelo sem vesela, da sem ga naredila. Ko sem mu predstavila sliko, me je sprejel v zasebno avdienco. Papež je bil zelo vesel. Z mano je govoril v ruskem jeziku in me vprašal: Ste Rusinja. Naj dolgo živi ruska umetnost. Rekel mi je naj nadaljujem s slikanjem«.

Natalia Tsarkova je naslikala pet portretov Janeza Pavla II. Poleg teh portretov je naslikala več sorodnih slik, me drugim sliko Device upanja, ki mu jo je podarila, ko je objavil svetli del rožnega venca, ali sliko Zadnje večerje, ki odraža enako iskanje miru in ljubezni, ki jo je razglašal Janez Pavel II.

Paleta barv, ki opisujejo Janeza Pavla II. je zelo jasna:

»Njegov uradni portret je večinoma narejen v zeleni barvi, ki simbolizira upanje. Na splošno pa bi rekla, da gre za tri barve: zeleno upanja, ter belo in rdečo kot barvi čistosti, vere in ljubezni.«

Natalia je pravoslavna kristjanka, ki poudarja, da to ni bila nikoli ovira za njeno delo in portretiranje katoliških avtoritet.

»Prek umetnosti sem kot most. Zelo sem vesela, všeč mi je okolje, v katerega sem se preselila. Imam veliko prijateljev in čutim se zelo cenjeno«.

Pravi, da je v Rimu našla, kar je iskala, in upa, da bo s svojim čopičem pomagala pri misiji Janeza Pavla II. za doseganje miru.