Od petka do petka: 22. - 29. april 2011

Cerkev na Slovenskem | 01.05.2011, 07:27 Matjaž Merljak

Velikonočni prazniki in odmev vstalega Kristusa, vse bolj glasni pozivi k predčasnim volitvam ob vladni krizi, praznik OF, ki še vedno razdvaja slovenski narod ter stavniška afera v nogometu; to je le nekaj poudarkov minulega tedna. Pregled domačih dogodkov Od petka do petka je pripravil Sebastjan Erlah iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkev

Kristjani smo minulo nedeljo praznovali veliko noč. Spominjali smo se največjega čudeža in temelja naše vere – vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Velikonočnim vigilijam, ki so se darovale že na veliko soboto zvečer, so v nedeljo dopoldan sledile praznične maše po vsem krščanskem svetu. Papež Benedikt XVI, je maševal na trgu pred baziliko Svetega Petra v Rimu, nato pa je imel tradicionalni blagoslov „mestu in svetu“. Ob koncu je voščil v različnih jezikih, tudi v slovenščini. „Blagoslovljene velikonočne praznike!“

Vesela „Aleluja!“ je zadonela tudi po vseh slovenskih cerkvah. Prvič po drugi svetovni vojni je „vstajenjska procesija“ potekala tudi po središču Ljubljane. V letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti so slovenski škofje v velikonočnem voščilu opozorili, da je umiranje izraz ljubezni. Kdor na tak način umira, bo vstal s Kristusom v novo življenje. Umiranje sebi pa je tudi v tem, da smo odprti za tiste, ki so v večji materialni ali duhovni stiski kot mi. Sledil je velikonočni ponedeljek, ko se spominjamo Jezusovega prikazovanje njegovima učencema na poti v Emavs. V spomin na ta dogodek smo verniki obiskali bližnje in se z njimi veselili novice o vstajenju našega Odrešenika.

V veselju Kristusovega vstajenja je v sredo minila tudi papeževa splošna avdienca. Benedikt XVI je vernike povabil, naj v moči vere v vstalega Kristusa, človeštvu prinašamo upanje in veselje. Ob koncu je papež pozdravil tudi slovenske romarje iz Trzina in Dola pri Ljubljani.

»Lepo pozdravljam romarje iz Slovenije, še posebej iz Trzina in iz Dola pri Ljubljani! Veselje ob Jezusovi zmagi nad peklom je naša moč! Veselite se v Gospodu, da boste z Njim zmagovali nad grehom in tako postajali vedno bolj deležni Njegovega življenja. Naj bo z vami moj blagoslov!«

V sklopu praznovanja velike noči in pashe sta se v minulih dneh srečala predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres in glavni rabin slovenske judovske skupnosti Ariel Haddad. Poudarila sta, da se obe skupnosti spominjata dogodkov, ki na različne načine zaznamujejo našo preteklo zgodovino, da bi odgovorno in solidarno delovali v pričakovanju prihodnosti. V skupni izjavi sta poudarila tudi, da si bodo z navdihom vere skupaj prizadevali tudi za spoštovanje človekovih pravic, za spoštovanje med verskimi skupnostmi in za solidarno premagovanje tekočih težav.

„Naša zgodovina je zaznamovana z velikimi duhovnimi, kulturnimi in znanstvenimi dosežki. Prav tako pa tudi z velikimi moralnimi padci. Judovska skupnost v Sloveniji je velikokrat doživljala pogrome. Najbolj bolečega med drugo svetovno vojno. S preganjanjem in trpljenjem je zaznamovana tudi krščanska skupnost. Druga svetovna vojna je naša skupna svetovna rana, ki je ne moremo zaceliti sami. Zato v upanju na boljšo prihodnost skupaj kličemo Božje ime.“

Rabin Haddad je ob tem dodal, da lahko judovstvo še vedno nagovarja človeštvo na univerzalen način, in še vedno prispeva k odgovorom na etična vprašanja, ki pestijo moderno družbo.

Politika

V pogovoru za Radio Ognjišče je predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle ocenil, da je trenutno dogajanje v slovenskem političnem prostoru zaskrbljujoče. Prepričan je, da se vlada oklepa starih jugoslovanskih konceptov. Meni, da smo prišli v položaj, ki je drugačen od tistega, ki smo ga preživljali pred 20. leti, ko je vlada imela vizijo, podporo in zaupanje ljudi. Peterle je še prepričan, da od osamosvojitve naprej takšnega stanja nismo imeli.

„Oblast, kakršno imamo ni bila sposobna rešiti domačih problemov. Mi nimamo samo vplivov globalne grize ampak imamo domače nerešene probleme. Mi nismo končali tranzicije, pri nas traja še naprej dogovorna ekonomija, ki je zavrla slovensko gospodarstvo in tudi povzročila krivične socialne razlike. Ta vlada je mogoče sedaj res pripravljena na predčasne volitve, zato ker je zmanjkalo denarja. Ta vlada razen zadolževanja ni sposobna podorne in strateške politike, ki bi okrepila našo gospodarstvo.“

V javnosti se pojavljajo vse glasnejši pozivi k predčasnim volitvam. Temu se je v zadnjih dneh pridružil tudi predsednik države Danilo Türk. Meni, da bi te pomagale vzpostaviti vlado z dovolj močnim mandatom za reševanje težav. Pozive k predčasnim volitvam je za naš radio komentiral publicist dr. Bernard Nežmah. Meni, da gre za histerizacijo politike, ki je daleč od demokratičnega urejanja stvari. Čudi se, da zakaj smo v javnosti priča neštetim predlogom starost slovenske politike, kako bi bilo treba rešiti nastalo situacijo, saj ima vsa pooblastila za reševanje v rokah parlament.

„V sedanjem času bi bilo racionalno to, da se poslanci bodisi odločijo za novega premiera ali pa da se odločijo za razpustitev parlamenta in za predčasne volitve. Zdaj imamo pa na stotine kuharjev, ki zakulisno poskušajo sugerirati rešitve.“ Nežmah poudarja, da politika ni ljubezen, da ne gre za iskanje sanjskega moškega za premiera, ampak da gre za izbiro med manjšim zlom.

Da Slovenija nima vladne krize, je prepričan premier Borut Pahor. Prav tako je zanikal govorice, da naj bi po 5. juniju odstopil ne glede na rezultate referenduma o pokojninski reformi. Kljub temu ne izključuje možnosti predčasnih volitev. Zdijo se mu namreč boljša možnost kot tehnična vlada.

„Nisem med tistimi, ki menijo, da bi rešili problem nezaupanja v politiko s tem, da bi dobili tehnično vlado. Vem, da se pri mnogih tehnična vlada sliši atraktivno, ker se sliši apolitično. Tega ni. Vlada je politični organ in sprejema politične odločitve. Če pa imate tehnično vlado, ki nima trdne podpore v parlamentu, in ravno to običajno karakterizira tehnične vlade, potem imate invalidno vlado.“

Vse bližje smo začetku referendumske kampanje pred izvedbo treh referendumov: o pokojninski reformi, o zakonu o arhivih in o zakonu o preprečevanju dela na črno. Kampanja se bo začela 6. maja. Vsi referendumi pa bodo 5. junija. Roki v zvezi z njihovo izvedbo že tečejo. O kampanji smo se pogovarjali s komentatorjem Igorjem Kršinarjem, ki je opozoril, da volivci najbrž ne bodo glasovali samo o referendumskem vprašanju, ampak bodo izražali tudi nenaklonjenost vladi, s tem pa dali sporočilo, da si želijo, da ta odide.

Večer pred 27. aprilom leta 1941 je bila v Vidmarjevi vili pod Rožnikom v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta oz. Osvobodilna fronta. Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik pravi, da je bila OF narodna organizacija, ki se je borila za slovensko samostojnost in je sočasno nasprotovala kolaborantom, ki so legli na kolena pred okupatorjem. A kot je znano, je v času druge svetovne vojne na slovenskih tleh Osvobodilna fronta izvedla tudi komunistično revolucijo in izzvala državljansko vojno. Tako trdi tudi Ivan Oman, ki je pred časom dejal, da si lahko o ozadju 27. aprila preberemo v knjigi Josipa Vidmarja Obrazi. Pojasnil je.

„Takrat so se sestali člani društva prijateljev Sovjetske zveze in so se imenovali za protiimerialistično fronto. Kaj je ta 27. april? Overtura v revolucijo, ki je s svojim terorjem sprožila odpor, državljansko vojno in posledico, to strašno razdeljenost v slovenskem narodu, ki ji ni videti konca.“

Do praznika je bil kritičen tudi Lojze Peterle, zlasti, ker ga letos postavlja ob bok 20. obletnici slovenske osamosvojitve. Kot je dejal, se že nekaj časa čuti prizadevanje stare politične elite, da osamosvojitev postavi v senco OF.

Država se bo po predlogu finančnega ministrstva lahko v bodoče zadolžila le do določene višine. V predlogu novega zakona o javnih financah, ki ga je ministrstvo tik pred prazniki poslalo v javno obravnavo, piše, da bruto dolg zaradi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ne sme preseči 45 odstotkov bruto domačega proizvoda. Toda po mnenju opozicije bi morala vlada predlagati bistveno nižji odstotek zadolževanja. Kot so ocenili v največji opozicijski stranki SDS, gre na prvi pogled za dober in potreben ukrep, a je naravnan tako, da pušča vladi Boruta Pahorja nadaljevanje nebrzdanega in nekritičnega zadolževanja do konca njenega mandata. Če bo Državni zbor zakon potrdil, bo ta začel veljati 1. januarja prihodnje leto.

Kultura

Poglejmo še malo kulturo. 29. april smo obeležili kot svetovni dan plesa. Praznika, ki ga je Unesco razglasil leta 1982, so obeležili tudi v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici s prireditvijo „Prešerna Ana: Go out and Dance!“ Baletni plesalec, koreograf in pedagog Janez Mejač, tudi dobitnik strokovne nagrade Lydie Wisiakove za lansko leto za življenjsko delo na področju baletne umetnosti, je v slovenski poslanici med drugim zapisal, da je beseda res največje človekovo duhovno bogastvo, vendar pa ne smemo pozabiti, da hoče, zna in zmore marsikaj povedati tudi telesna govorica, nemalokrat še dosti bolj neposredno, dosti bolj natančno in iskreno od besedovanja.

Šport

V finalu Pokala Hervis se bodo videli lansko ponovitev dvoboja. V njem se bodo namreč pomerili nogometaši Maribora in Domžal. Mariborčani so v polfinalni povratni tekmi z 1:0 ugnali Luko Koper, Domžalčani pa z 2:0 Interblock.

Kot kaže je pred vrati nova stavniška afera. Slovenska policija je v Mariboru pridržala in priprla štiri osebe, kazenske ovadbe pa so podane tudi proti dvema nogometašema, med katerima je tudi slovenski reprezentant Goran Šukalo, ki trenutno igra za nemški Duisburg. V lanskem oktobru naj bi organizatorji mariborske nelegalne stavniške združbe zaslužili 250 tisoč evrov. Nudili naj bi visoke kvote za nekatere tekme, nameščali pa naj bi tudi izide nekaterih tekem. Časopisna hiša Delo navaja, da je Šukalo v letošnjem letu vplačal okrog 1,9 milijona evrov, ki jih je vložil sam in v imenu drugih profesionalnih nogometašev.

Odbojkarji ACH Volleyja so dobili tudi tretjo tekmo finalne serije državnega prvenstva proti Uko Kropi in tako osvojili sedmi zaporedni naslov in osmi nasploh. Tako kot v prvih dveh so tudi tokrat zmagali s 3:0. Do zmage so prišli zanesljivo, čeprav so Kroparji nudili dostojnejši odpor kot na prvih dveh tekmah.

Koprčan Gašper Vinčec in Izolan Vasilj Žbogar si na tekmi 43. francoskega jadralskega olimpijskega tedna v morju pred francoskim Heyeresom nista priborila zaključnega nastopa v regati za medalje v razredu finn. Vinčec končal na 13. mestu, Žbogar pa je bil 19.