17,5 odstotka za dvojezične napise
Slovenci po svetu | 04.04.2011, 06:25 Matjaž Merljak
V tretjem krogu pogajanju o dvojezičnih krajevnih napisih, ki je bil v petek, 1. aprila 2011 med predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenske manjšine, so dosegli dogovor, ki predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva iz popisa prebivalstva iz leta 2001 - to je v 150 do 160 krajih. Vsa manjšina nad kompromisom ni navdušena, med tem pa ga na slovenskem zunanjem ministrstvu in na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjuje jo pozitivno.
Rezultat sta sporočila državni sekretar Josef Ostermayer (SPÖ) in koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) po približno osemurnih pogajanjih.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je dejal, da osebno stoji za tem kompromisom.
Predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko je bolj zadržan. Dejal je, da je soglašal, da bodo te osnovne stebre dogovora zdaj predložili gremijem. Na vprašanje, ali osebno more s 17,5-odstotno mejo živeti, pa je povedal: "Z mnogimi deli se strinjam". V naslednjih dneh bo prišlo še do raznih finih popravkov in uskladitev.
Začasni dogovor je seveda podprl tudi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. To bo storil tudi v svojih gremijih, je napovedal, ko je hkrati tudi poudaril, da se bo zavzel za uresničitev dogovora.
Petkov dogovor naj bi vključeval tudi podpore za slovensko glasbeno šolo ter dvojezične otroške vrtce, dvojezične krajevne table pa bi dobilo od 150 do 160 krajev.
O dogovoru, ki bo zapisan v ustavnem zakonu, morajo zdaj odločati in glasovati vse v pogajanjih udeležene strani. V skladu s časovnico naj bi vsa glasovanja opravili do velike noči, nato pa mora ustavni zakon potrditi še avstrijski parlament. Kot je napovedal avstrijski državni sekretar Josef Ostermayer, ki je vodil pogajanja, naj bi parlament na Dunaju o ustavnem zakonu odločal še pred poletjem, nova ureditev pa naj bi začela veljati od 30. septembra.
Za sprejetje ustavnega zakona v parlamentu na Dunaju je potreba dvotretjinska večina, za katero je nujna podpora svobodnjakov (FPÖ). Vodja FPÖ Heinz-Christian Strache je sicer v soboto podporo ustavnemu zakonu ponovno povezal s priznanjem nemške skupnosti v Sloveniji kot manjšine.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu so dogovor v soboto pozdravili ga označili za zaključek dolgega procesa, ki je bil poln konfliktov in neljubih dogodkov. "To je pozitiven premik v pravo smer, upamo pa, da bo dogovor v najkrajšem možnem času uresničen na terenu, kar pomeni, da bodo te dvojezične table tudi postavljene," je povedal uradni govorec na MZZ Milan Balažic.
Tudi v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu so dejstvo, da je prišlo do sporazuma, ocenili kot pozitivno. "Vsekakor pa bi si tako mi kot manjšina verjetno želeli še boljšega sporazuma," je v soboto dejal državni sekretar v uradu Boris Jesih. Trenutno se jim zdi najpomembneje, da ima manjšina dovolj časa za preučitev, ali je ta sporazum tak, da ga lahko dokončno potrdi.
Dogovor je pozdravila tudi koalicijska SD, ki meni, da gre za "korak v pravo smer". V opozicijski SDS pa so opozorili, da kompromis ni v skladu z odločitvami avstrijskega ustavnega sodišča, je pa ta rešitev po njihovem mnenju "dobra, če jo bo sprejela slovenska manjšina". Do dogovora je kritičen tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki meni, da gre za "gnil kompromis". Vajgl je spomnil, da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča na osnovi določb Avstrijske državne pogodbe (ADP) vztraja pri desetih odstotkih manjšinskega prebivalstva, da bi morali Slovenci glede na kompromis namesto približno 400 dvojezičnih tabel pristati na manj kot eno tretjino tega, kar predvideva ADP, je opozoril evropski poslanec.
vir: slovenski spored ORF, Slovenska tiskovna agencija STA
