Volivci zavrnili zakon o delu na črno
Po malem še o črnem delu
Slovenija
Tudi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo moral na referendumsko odločanje. Zahtevali so ga poslanci SDS in SNS, ker se bojijo, da bi zaradi omejevanja sosedske pomoči med ljudmi nastal razdor. Referendum bo razpisan 21. aprila, na volišča pa bomo morali 5. junija. Še pred tem bo v državni zbor romalo 42.000 podpisov zahteve za referendumsko odločanje o pokojninski reformi.
Leto 2011 lahko brez zadržkov razglasimo za referendumsko leto. Ni še minil teden dni odkar je na referendumu padel zakon o malem delu, že je na vidiku nova pred referendumska kampanja. Tudi tokrat o zakonu iz resorja ministra za delo Ivana Svetlika – o zakonu o preprečevanju dela na črno. Zahtevali sta ga opozicijski poslanski skupini, SDS in SNS. Po njunem tolmačenju zakon v ničemer ne preprečuje dela na črno, temveč zgolj posega v zasebno sfero in z omejevanjem sosedske pomoči tepta slovensko kulturo. „Sosedska pomoč, udarništvo, kolegialnost je del kulture in zgodovine. Res je, da je potrebno prilagajanje slovenske zakonodaje Evropski uniji, toda ne za vsakršno ceno. Za ceno teptanja lastnega naroda in njegovih navad ter kulture,“ je poudarila Sara Viler (SNS). Minister Svetlik te obtožbe zanika in trdi, da se za referendumsko zahtevo skrivajo politične kalkulacije, „ki pa gredo v smeri otežkočanja dela vlade in delovanja ustanov države“. Če zakon na referendumu pade, bo to še en velik udarec za ministra Svetlika, ki ga nekateri že po padcu malega dela pozivajo k odstopu.
Najresnejši referendumski preizkus – pokojninska reforma
Na tapeti je še en velik projekt ministrstva za delo – pokojninska reforma. Potem ko je ustavno sodišče dalo zeleno luč, da o tej lahko odloča ljudstvo, in ko je podpis za to že dalo 42 tisoč volilnih upravičencev, se referendumskemu preizkusu ne bo moč izogniti. Zahtevo bo združena fronta sedmih sindikalnih central državnemu zboru predala prihodnji četrtek. Do takrat ima sicer vlada še čas, da s sindikati sprejme morebiten sporazum in tako prepreči referendumsko odločanje. Kar pa je skoraj „misija nemogoče“.
Ob takem navalu referendumov in milijonom evrov, ki jih bodo ti požrli, zato ni nič čudno vprašanje, zakaj še volimo in plačujemo poslance v državnem zboru. „Ni se mogoče čuditi tako nizki javnomnenjski podpori parlamenta in vladi, če zakone kar po tekočem traku dajemo na referendum. Upravičeno se volivci sprašujejo zakaj rabimo Vlado in parlament, če morajo o vse več zakonih odločati na referendumih,“ poudarja poslanec Slovenske ljudske stranke Jakob Presečnik.
