Slovenija in družinsko nasilje

Sociala | 09.04.2011, 00:01 Petra Stopar

Zadnji primeri nasilja nad otroki so v javnosti sprožili vprašanja o usposobljenosti organov, ki v Sloveniji obravnavajo tovrstno problematiko, od sociale do policije. Da se družinsko nasilje povečuje in da so potrebni boljši zakonski okviri za ukrepanje zoper njega, so opozorili udeleženci nedavnega posveta na Brdu pri Kranju. Socialna delavka in vodja materinskega doma Karitas Lidija Jerebic pa je v pogovoru za naš radio izrazila željo, da bi bil otrok na prvem mestu.

Matere in žene, ki se zatečejo v materinske domove, so na koncu svojih moči, govorijo, da ne zmorejo več, nato pa v pogovorih s strokovnimi delavci pogosto kot prvi razlog za težave omenjajo alkoholizem, odvisnost od drog, šele na tretjem mestu je nasilje, pravi vodja materinskega doma Škofljica Lidija Jerebic. Po njeni oceni ženska danes hitro prepozna nasilje, kljub temu pa se Jerebicova dostikrat srečuje s tem, „da jo lastna mati pri tem ne podpira, in to mi je izredno hudo, in tudi tašča ne“.

Tako matere vztrajajo v takšni družini, med drugim tudi zaradi otrok, pravi Jerebiceva. Zato, da ženska zbere pogum in odide, pa je velikokrat potrebna velika moč, ki jo mora velikokrat spodbuditi celovito svetovanje strokovnih delavcev. Glede usposobljenosti socialnih centrov, da rešujejo težave nasilja v družini, je varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik sicer bolj kot ne kritična, saj kot je dejala po četrtkovem posvetu, „se trudijo delati dobro, da pa je ena glavnih pomanjkljivosti, vsaj v primerih, ki jih mi obravnavamo, to, da imajo premalo znanja za delo s težkimi, izjemno zahtevnimi primeri“. Toda Jerebicova je za naš radio povedala, da so socialni delavci kljub znanju, izkušnjah in dolgoletnemu izobraževanju, včasih lahko zmotljivi. Pravi, da je to delo zelo zahtevno, zato mora biti timsko, „kjer sodelujemo mi, strokovnjaki nevladnih organizacij, kakor tisti s centrov za socialno delo, pa bodisi iz zdravstva, patronažne službe in še bi lahko naštevala, ker vsak lahko vidi le košček tistega procesa, ki se dogaja v družini, pa kljub temu lahko pride do nečesa nepredvidljivega“. Ob tem ji je zelo žal, ker stroka oz. zakonodaja ne postavlja otroka na prvo mesto.

Da je preprečevanje in sankcioniranje nasilja nad otroki za vlado prioritetna naloga, je na posvetu poudaril pravosodni minister Aleš Zalar, ki je omenil primer na Zaloški, ko je oče skozi okno vrgel petletno hči in si sodil tudi sam, ter primer domnevne zlorabe deklice s Koroške, ki je pristojne službe še vedno niso našle. O slednjem je poudaril: „Ta trenutek se vsi ukvarjajo z vprašanjem, ali bi lahko v zvezi s to deklico prišlo do kaznivega dejanja, predvsem zato, ker nihče ne ve, kje je. In zato je varuhinja človekovih pravic upravičeno opozorila, naj pristojni organi odkrivanja in pregona preverijo, ali bi morda lahko šlo celo za ugrabitev otroka, kar je seveda kaznivo dejanje. In po podatkih, ki jih imam, to počnejo.“

Nove ukrepe bo po Zalarjevih besedah prinesel nov zakon o kazenskem postopku, saj sedanji v primerih nasilja ne dovoljuje dovolj široke uporabe nekaterih institutov.