Mineva 40 let od smrti arhitekta Ivana Vurnika
Slovenija
V Mrliški knjigi župnije Radovljica je pri datumu 8. april 1971 zapisano ime arhitekta Ivana Vurnika. Tudi rojen in krščen je bil v tej župniji in sicer 1. junija 1884. Ker je svoje umetniške sledi pustil tudi na Brezjah, bo ob 40. obletnici njegove smrti bo nocoj ob 19. uri v baziliki Marije Pomagaj obletna sveta maša.
Sledila bo akademija, na kateri bo o Ivan Vurniku spregovoril dr. Damir Globočnik. Pri njej bodo sodelovali nekateri sodelavci tega velikega umetnika. Večer bosta s skladbami domačih skladateljev povezovali sopranistka Vlatka Oršanić in pianistka Vlasta Doležal Rus.
Življenje in delo Ivana Vurnika
Ivan Vurnik se je rodil 1. junija 1884 v družini z bogato kamnoseško in podobarsko tradicijo v Radovljici. O tem je skupaj s Fabianijem in Plečnikom najvidnejši arhitekt prejšnjega stoletja zapisal: „Moj ded in moj oče sta svoje življenje žrtvovala delu umetne obrti v mejah, ki so bile pri nas v strokovnih knjigah v 19. stoletju nakazane. Zato je razumljivo, ako sem želel postati kedaj arhitekt.“
Po študiju na Dunaju in v Rimu je Ivan Vurnik najprej delal v urbanističnem uradu v avstrijski prestolnici. Leta 1919 se je preselil v Ljubljano in sodeloval pri ustanavljanju oddelka za arhitekturo na Tehniški fakulteti. Od ustanovitve 1920 do 1946 je bil njegov predstojnik. Že takoj po diplomi je preuredil škofijsko kapelo v Trstu. V istem duhu je po prvi vojni okrasil prezbiterij v cerkvi Sv. Katarine nad Medvodami. Zatem je zasnoval vrsto spomenikov padlim v prvi svetovni vojni. Po njegovih načrtih so zgradili sanatorij za pljučne bolezni na Golniku, Sokolski dom na Taboru, Narodni dom v Kranju in Zadružno gospodarsko banko v Ljubljani. Ivan Vurnik je izdelal delne urbanistične načrte za Maribor, Bled, Hrastnik Trbovlje, Kranj in Ljubljano. Sodeloval je pri prenovi nekaterih cerkva in obenem izdelal vrsto tabernakljev, kelihov in drugih liturgičnih predmetov. Vurnik je bil eden prvih, ki je pri nas uvajal načelo funkcionalne arhitekture.
Vurniki na Brezjah
Umetniška dela Vurnikov krasijo tudi narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezjah. Oče Janez Vurnik je izdelal glavni oltar in poskrbel za notranjo opremo svetišča. V šestdesetih letih pa je sin Ivan Vurnik uredil mozaični okras fasade na baziliki, kapelo z milostno podobo v atriju med cerkvijo in samostanom pa umestil kapelico v čast Sv. Frančišku Asiškemu v stilu slovenske planinske koče.
Ivan Vurnik o vzgoji mladih arhitektov:
"Poslanstvo arhitekturnega izobraževanja je graditi ljudem, živalim in rastlinam zavetja, ki jim bodo všeč tako zaradi njihovih fizičnih lastnosti, kot zaradi psiholoških prednosti, ki so v vseh pogledih dosegla vrhunec svojega razvoja. Arhitektovo delo bi moralo vzgojno delovati na vse tiste, ki še niso dosegli plemenitih višav človeške biti. Odkrivati bi moralo nagnjenje, ki je v skladu s tem ciljem."
Ivan Vurnik ob prejemu Prešernove nagrade leta 1966:
„Moj idealni cilj je bil od vsega začetka ustvariti pri nas tipično slovensko arhitekturo. Sam sem ustvarjal tako, kakor vsak ptič sam iz svojega čuta poje. Kdor tako hoče, ta mora nekaj znati, mora imeti fantazijo in za to potrebno ustvarjalno moč … Moja deviza je bila: vedno iz sebe ustvarjati in vsako priložnost izrabiti za povečanje ugleda slovenske arhitekture v tujini. To sem tudi dosegel.“
