Preveč nesreč v gozdovih

Slovenija | 06.04.2011, 13:09

Pri sečnji in spravilu lesa je v prvih mesecih letošnjega leta umrlo že sedem lastnikov gozdov. Glavna vzroka za tako stanje sta mila zima in ekonomska kriza, ki silita ljudi k pridobivanju tovrstnega energenta, pri čemer so gozdni delavci neprimerno opremljeni in neusposobljeni. Zato Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarjata vse, ki sami izvajajo dela v gozdu, da so pri tem skrajno previdni. Predvsem sečnja drevja sodi med najbolj zahtevno in nevarno opravilo pri pridobivanju lesa.

Podcenjevanje nevarnosti in zastarela oprema

V zadnjih desetih letih je pri delu v zasebnih gozdovih umrlo že 93 ljudi, v povprečju devet vsako leto. Med smrtnimi žrtvami v zadnjih štirih letih je bil samo en ponesrečenec na tečaju Zavoda za gozdove, varovalno opremo pa je uporabljalo le 8 odstotkov ponesrečencev. "To je zaskrbljujoč podatek. Ljudi je torej treba prepričati, da čelada ni brezzvezna stvar. Da hlače, ki so morda nekoliko bolj okorne, niso same sebi namen. Več bo treba narediti na izobraževanju ljudi, predvsem mladih," zatrjuje spec. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko pri ZGS. V dolgoletni analizi nesreč ugotavlja, da se največ tragedij zgodi v fazi sečnje, "povzročitelj" je večino krat drevo, ponesrečenec med zasebnimi lastniki gozdov je kmet med 50. in 60. letom, največ nesreč pa se zgodi ob sobotah v spomladanskem času ali pa konec leta., Buguš pojasnjuje, da se največ poškodb glave in rok zgodi pri podiranju dreves. Na drugem mestu je faza spravila, med katerim se gozdarjem lahko prevrne traktor. Nekaj nesreč v zadnjih dneh je bilo tudi nenavadnih, ko je drevo padlo na "opazovalca", ali pa se je nesreča pripetila na delovni napravi.

"V državnih gozdovih je varnost večja, prav tako tudi pri tistih podjetnikih, ki so za to delo registrirani in ki od tega živijo. Lastniki gozdov – v Sloveniji jih je v zemljiško knjigo vpisanih prek 400 tisoč – pa se ob višanju cen drugih goriv lotevajo pridobivati les, čeprav tega nikoli niso počeli. Po navadi niso usposobljeni in opremljeni, s seboj pa jemljejo pomočnike, ki niso vešči varnega dela v gozdu. Zato je nesreč toliko več," je povedala generalna direktorica Direktorata za gozdove, lovstvo in ribištvo MKGP, Anica Zavrl Bogataj. Resorno ministrstvo v sklopu Programa razvoja podeželja zato sofinancira nakup modernejše strojne mehanizacije, traktorjev, vitlov, saj je stara oprema nevarna. Sofinancirana tudi rekonstrukcije gozdnih prometnic in vlak, da bi bile primerne in varne za spravilo. Kmetijsko ministrstvo preko ZGS sofinancira izobraževanje lastnikov gozdov, pa tudi nakup zaščitne opreme "Ukrepov za večjo varnost v gozdovih je kar nekaj, vendar bomo morali vsi skupaj narediti več za ozaveščanje ljudi," je poudarila predstavnica ministrstva in nekdanja gozdna inšpektorica. Pogoj za sofinanciranje po Programu razvoja podeželja je sicer opravljeno izobraževanje varnega dela.

Zakaj toliko delovnih nezgod?

Izkušnje in natančnejše analize nezgod so pokazale, da se jih večina zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu. Poleg tega ljudje ne uporabljajo varovalne opreme in niti ne poznajo tehnik dela. Starejši lastniki gozdnih površin imajo zastarele ali slabo vzdrževane delovne naprave in so slabo psihofizično pripravljeni. Tisti, ki imajo manjšo posest, imajo manj primerno opremo in manjši interes za lastno izobraževanje, čeprav stane tečaj le okoli 70 evrov. Vzrok za naraščanje poseka je tudi gospodarska kriza in draženje ostalih energentov. "V zadnjih letih opažamo, da zaradi krize dela v gozdu izvaja vse več lastnikov gozdov, ki niso vedno dovolj usposobljeni," je prepričan Beguš.

Osnovno načelo je, da sami pri sebi ocenimo, ali smo dovolj usposobljeni in pravilno opremljeni za delo. V nasprotnem primeru je bolje, da delo namesto lastnika lesa opravi izurjen in opremljen izvajalec. V gozd je treba iti s sodelavcem, pri tem pa moramo paziti na primerno varnost udeležencev. Na splošno je priporočljivo, da se lastniki med sabo povežejo. Delo je treba izvajati v lepem vremenu, pri čemer je obvezna zaščitna čelada, rokavice, ustrezna obutev, zaščitne proti-vrezne hlače ter dobro viden delovni jopič.

Na ZGS opozarjajo, da mora delavec v gozdu že vnaprej razmisliti, kako bo ukrepal v primeru nesreče. Pri sebi mora imeti prvo pomoč in mobilni telefon.

Kubik smrekovine za tečaj

Na ZGS si že od leta 1994 na razne načine prizadevajo nagovarjati lastnike gozdov z različnimi tečaji varne uporabe motorne žage in traktorja ter demonstracijami, skozi katere je šlo že vsaj 30 tisoč ljudi. V Bohinju imajo izobraževalni center, kjer pod nadzorom inštruktorjev izvajajo daljše tečaje terenskega dela. Svetovalci so na voljo na organizacijskih enotah ZGS in na spletnih straneh. Skozi različne informacijske kanale usmerjajo ljudi k uporabi osebne varovalne opreme in prizadevanja po analizi anket v letu 1996 in 2008 kažejo napredek. Uporaba čelade se je v teh letih dvignila s 30 odstotkov na skoraj 70 odstotkov, uporaba zaščitnih hlač pa z 22 na 60 odstotkov. "Zdaj se sicer pozna kriza in v ospredje so prišli ljudje, ki prej niso delali v gozdu, zato moramo začeti z nagovarjanjem teh," je povedal vodja oddelka za gozdno tehniko. Že nekaj let je sicer povečan nadzor nad izvajalci del v gozdovih. Varstvo pri delu nadzira inšpektor z ministrstva za delo, gozdarski inšpektor pa nadzira strokovno usposobljenost. V lanskem letu so izdali veliko opozoril, manj je bilo glob. Kazen za prekršek (strokovno neusposobljenost) fizične osebe je 400 evrov, za podjetje pa 1200 evrov. Direktor ZGS Jošt Jakša je ob koncu opozoril, da ne bi smeli pomišljati o tem, ali se udeležiti tečaja varnega dela v gozdu ali ne.