Dokapitalizacija NLB po beograjsko
Slovenija | 06.04.2011, 11:45
Novo Ljubljansko banko čakajo stresni testi. Ti bodo pokazali, ali je z dokapitalizacijo dobila dovolj denarja. Tako opozarja guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Do dokapitalizacije je kritičen ekonomist Bernard Brščič, ki meni, da vladna politika s tem vztraja pri beograjskem ekonomskem modelu.
NLB je v sklopu dokapitalizacije dobila večino od 250 pridobljenih milijonov. Po mnenju Kranjca pa to ne pomeni, da ne bo kmalu spet potrebovala novega kapitala. Stresni testi banko čakajo poleti. Da v naši največji banki pred njimi vlada slab občutek, je priznal tudi predsednik uprave Božo Jašovič.
Za mnenje smo povprašali ekonomista Bernarda Brščiča. Povedal je, da je v luči stresnih testov dokapitalizacija sicer potrebna, da pa v kontekstu kreditne politike, ki jo je omenjena banka vodila v preteklosti ni upravičena. Po njegovem mnenju je prek kot dokapitalizacija potrebna resna preiskava kreditne politike. Spomnil je na nedavno odkritje srbske kriminalistične policije, ki je ugotovila zlorabo banke pri odobravanju kreditov srbskemu podjetju Agroživ, kjer je neznano kam izginilo 30 milijonov evrov. "Verjetno to ni osamljen primer popolnoma zgrešene kreditne politike oz. znakov očitnih kaznivih dejanj gospodarskega kriminala najhujših razsežnosti," meni Brščič.
S tega vidika je pomembno opozoriti, da pri NLB ne gre za klasično dokapitalizacijo v smislu širitve bančnega poslovanja. V lanskem letu je namreč izguba banke znašala 202 milijona evrov, letošnja dokapitalizacija pa znaša 250 milijonov. "Gre za pokrivanje preteklih napak oz. po moji oceni gospodarskega kriminala," kar pa bo imelo po Brščičevem mnenju katastrofalne posledice na gospodarskem področju, saj je Slovenija v fazi javnofinančnega razkroja. Javnofinančni dolg bo namreč letos dosegel 43 odstotkov BDP. Zato si proračun ne more več privoščiti tako obilnih proračunskih injekcij, kot je omenjena dokapitalizacija NLB.
"To je model beograjske ekonomske šole, ki ne razume omejitev, da ne moremo več trošiti, kot ustvarimo," še meni Brščič in poudarja, da potrebujemo popolno redefinicijo ekonomske politike in opustitev tega modela ter naslonitev na ekonomsko politiko, kot jo prakticirajo konzervativne države, kot je na primer Nemčija, ki se zavedajo, da se časi širitvenih fiskalnih politik iztekajo in da je dolgove potrebno plačati.
