V boj proti plačilni nedisciplini

| 18.04.2011, 16:31

Državni zbor je v dokaj kratkem času sprejel kar pet zakonov in novel, ki v nekaterih delih zajemajo področje plačilne nediscipline. Kako bodo le-ti vplivali na razmere v slovenskem gospodarstvu, pa bo seveda treba nekaj časa še počakati.

Gre za zakon o preprečevanju zamud pri plačilih, o davku na dodano vrednost, o javnem naročanju, o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ter o izvršbi in zavarovanju. A ostanimo pri prvem, ki v javnosti dviga tudi največ prahu. V Obrtno-podjetniški zbornici so nad njim navdušeni, v Gospodarski zbornici Slovenije pa so prepričani, da bo zakon plačilno nedisciplino še povečal.

Z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, ki spodbuja pravočasno plačevanje in odpravljanje zamud plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, naj bi se po mnenju Obrtno-podjetniške zbornice začela razvijati nova kultura poslovnega obnašanja. Tako plačilni rok po novem ne sme biti daljši od 60 dni, izjemoma po predhodnem dogovoru lahko velja 120 dnevni rok. Če je plačnik javni organ, pa plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni. Poleg plačilnih rokov so v zakonu opredeljene tudi zamude in sankcije za zamudo, ter obvezen večstranski pobot terjatev.

In prav obveznost pobota kot instrumenta za izboljšanje plačilne nediscipline je glavno jabolko spora. Prvi rok za obvezno prijavljanje pobotov je minil v petek. Po podatkih AJPES-a se je v pobot prijavilo 21.344 dolžnikov v vrednosti dobrih 1,4 milijarde evrov obveznosti. Obveznosti pa so bile v tem krogu pobotane 49-odstotno.

Podjetja sicer skrbi, da bo zaradi obveznih pobotov v Sloveniji še manj gotovinskih nakazil, ki so nujna za izplačilo plač, DDV in drugih davkov. Bojijo se, da se bodo še tisti, ki so do zdaj redno plačevali, raje odločali za pobote. Da bi imela podjetja kaj prijaviti v obvezni pobot, so nekatera, ki so plačilno sicer sposobna in so obveznosti tudi poravnavala v rokih, zdaj namerno začela zamujati s posameznimi plačili. Tako namreč poskušajo dobiti pobotane zapadle terjatve. Zanimivo, takšne taktike so se lotila tudi največja slovenska podjetja. Zapadle obveznosti so tako prijaviti tudi Petrol, Mercator, Zavarovalnica Triglav, Intereuropa in Gorenje.

Da se zakon dobesedno spreminja v svoje nasprotje, so prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije. Prej predvidljivi plačilni roki se po njihovem mnenju podaljšujejo na zakonsko sicer omejenih 120 dni, dobavitelje se izsiljuje z blagovnimi krediti, javni naročniki pa obljubljajo posle po dumpinških cenah. Iz zbornice še sporočajo, da od vlade in ministrstva za finance zahtevajo interventne ukrepe za premoščanje neizvedljivih določb zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, ki z namenom izboljšanja likvidnosti podjetij uveljavlja najdaljše plačilne roke ter kot novost uvaja obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Na Gospodarski zbornici se ne strinjajo tudi s potrjeno tarifo s strani vlade, po kateri bo moral dolžnik plačati AJPES-u tisočinko od pobotanega zneska obveznosti v posameznem krogu ali najmanj 2,60 evra.

Gospodarstveniki so zato prepričani, da zakonska novost povzroča dodatna bremena ter stroške in predvsem nasprotne učinke od želenih. Na finančnem ministrstvu pa odgovarjajo, da gre le za dokument tehnične narave, ki nikjer ne presega okvirja zakona. Tudi na AJPES-u so prepričani, da se bo z večstranskim pobotom lahko zmanjšala medsebojna zadolženost številnih poslovnih subjektov in s tem celotna raven zadolžitve podjetij v državi.

Vlada seveda modro molči. Do obravnave pripomb gospodarstvenikov namreč sploh ni prišlo. Vlada odgovarja le na vprašanje o svarilih, da utegne biti obvezni pobot usoden za tista podjetja, ki imajo terjatve do padlih velikih podjetij, kot sta Vegrad ali SCT, in zato ne morejo poravnati obveznosti do svojih dobaviteljev. Vlada za rešitev tega problema menda pripravlja instrumente za izredno pomoč gradbenikom. Napoveduje celo razplet nekaterih do sedaj nerešljivih težav z nepoplačanimi terjatvami. Kot vse kaže, se nam obeta še en val novih zakonov in novel, ki bodo služili le samemu sebi.

Smo pa v svetu vsaj po nečem prvi, saj drugod ne poznajo zakona, ki bi dolžniku naročeval tožbo upnika zaradi lastnih neizpolnjenih obveznosti. To bi lahko vodilo v ugotovitvene tožbe, za takšne tožbe v našem pravnem sistemu ni podlage. Dolžniku je namreč nesmiselno nalagati takšne obveznosti, saj bi moral v prvi vrsti skrbeti za poplačilo obveznosti, ne pa tožiti, da ni dolžen.

Največja napaka je po mnenju poznavalcev v tem, da se je država znova lotila dela na pamet brez truda iskanja odgovorov, kje sploh je problem plačilne nediscipline v Sloveniji. Razlog slabe plačilne discipline pa je med drugim tudi slaba zakonodaja, ki prepogosto ni realna in življenjska in tako povsem neuporabna.