Robert Božič
"Barbarsko dejanje nevredno evropske države"
Včeraj smo bili v Braslovčah ponovno priča mirnemu protestu kmetov proti načrtovani pozidavi prvovrstnih kmetijskih zemljišč, ki so se jih pristojni, tako na lokalni, zdi pa se da tudi s pristankom pristojnih na državni ravni, odločili žrtvovati za izgradnjo, kot pravijo nujno potrebne hitre ceste tako imenovane 3. razvojne osi. Kmetje niso bili sami, okroglo mizo kot izraz protesta proti uničenju najboljših kmetijskih zemljišč v Savinjski dolini, sta včeraj namreč v sodelovanju organizirala Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta.
Naj spomnim. Braslovška civilna incijativa že od konca leta 2009 opozarja, da se v njihovem prostoru dogajajo čudne stvari. Sredi najboljših kmetijskih zemljišč so se namreč začele dogajati pozidave, čeprav je Kmetijsko ministrstvo že dve leti prej zahtevalo, da morajo ta zemljišča ostati v kmetijski rabi. Kasneje se je izkazalo, da pri snovanju tamkajšnjih občinskih prostorskih aktov niso upoštevali mnenj kmetijskega in okoljskega ministrstva, zato je bil s strani slednjega vladi podan celo predlog za oceno ustavnosti teh dokumentov.
Letošnjega 1. aprila so se v Zeleni dolini srečali vsi trije pristojni ministri, in si skupaj s predsednikom računskega sodišča ogledali, kot so zapisali » predvideni potek trase tretje razvojne osi od Velenja do Šentruperta«. Kmetijski minister Dejan Židan je ob tem zahteval, da se preverijo vsi postopki za nazaj, ker mora »zagotoviti pogoje, da se proizvodnja hrane poveča, ne pa zmanjša«. Prometni minister Patrik Vlačič, je obljubil, da se bodo potrudili odpraviti vse dvome, vendar pa je tudi opozoril, da vsi z njihovimi odločitvami ne bodo zadovoljni. Okoljski minister Žarnič pa je napovedal zadržanje objave javne razgrnitve prostorskega načrta tega območja, ker hočejo strokovne podlage »še enkrat preučiti, zaradi številnih pomislekov civilne družbe in različnih podatkov«.
Številke pa so jasne. Po podatkih civilne družbe je v igri približno 80 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, pa čeprav pripravljalci prostorskih aktov hitre ceste takoimenovane 3. razvojne osi, omenjajo skoraj štirikrat manjše število. Zanimivo je, da eminentni strokovnjaki iz različnih področij opozarjajo, da je sporna trasa hitre ceste predraga in da obstajajo cenejše variante, ki bi hkrati uničile ali posredno omejevale funkcijo, mnogo manjši površini najboljših kmetijskih zemljišč.
Komu torej verjeti?
Odločitev je preprosta. Poslušati je potrebno zdravo kmečko pamet. Ste kdaj videli, da bi cesto preorali v njivo. Ste kdaj slišali, da so v opuščenih tovarniških halah propadlih podjetij uredili rastlinjake. Ne, smo pa vsak dan priča pozidavi najboljših kmetijskih zemljišč, ki bi nas lahko prehranila. Če bi jih kdo preoral in obdelal.
Ne da se opisati, kako hudo je človeku, ko vidi, da so mu vsemogočni oblastniki dvomljivega slovesa sklenili njegove njive žrtvovati višjim ciljem razvojnih osi. Še solz ni več ob misli, da sin ne bo imel v Zeleni dolini kje orati.
Bomo res dopuščali taka »barbarsko dejanja, nevredna evropske države«, so v apelu vladi včeraj zapisali kmetijski strokovnjaki. Tudi sam se podpisujem!
