Pastirsko pismo poljskih škofov pred beatifikacijo Janeza Pavla II.
Papež in Sveti sedež | Marta Jerebič
Poljski škofje so pred nekaj dnevi objavili pastirsko pismo v pripravi na beatifikacijo Janeza Pavla II. Izrazili so prepričanje, da „beatifikacija tlakuje pot za nove obete v prihodnosti, ko nas priganja, naj še natančneje in bolj ustvarjalno doumemo dediščino njegovih besed, osebnosti, sloga življenja in služenja.“
Zato upajo, da jim bodo znamenja, ki jih je papež zapustil, pomagala, da se spoprimejo z novimi izzivi ter navdihovala osebno in družbeno življenje. Evropa je doživela pomembno spremembo, ki jo je zbudila papeževa vizija: svet, rešen verig totalitarnega in brezbožnega sveta, sistema, ki je desetletja zatiral posameznike in ljudstva. Dar beatifikacije, za katero se poljski škofje zahvaljujejo Benediktu XVI., je obveza, ki terja odgovor.
Zato so škofje prepričani, da mora priprava na beatifikacijo zadevati tudi javno življenje, zlasti delitve med ljudstvom in različnimi strankami, ki odrinjajo krščanske vrednote. Za takšno obnašanje so značilni stalno kljubovanje, sovražnost in nespoštovanje mnenja drugih ljudi, kar vodi v tratenje moči, ki naj bi jih porabili za reševanje problemov in pomembnih vprašanj za vso družbo. Škofje zato politike pozivajo, naj se izogibajo sterilnim sporazumom, in upajo, da bosta odpuščanje in sprava postala program za vse stranke. Kot pastirji pa seveda ne nameravajo prenehati s pozivi do drugih, saj se zavedajo, da zaskrbljujoče delitve v družbi terjajo radikalno spreobrnjenje od vsakogar, tudi od njih samih. „Vemo,“ so zapisali škofje, „da moramo sami dati zgled, ko kličemo druge, naj spremenijo svoje srce.“
