Od petka do petka: 4. - 11. marec 2011

Cerkev na Slovenskem | 13.03.2011, 07:36 Matjaž Merljak

Nov ordinarij v Mariboru, postni čas in 40 dni brez alkohola, ustavne spremembe na področju referendumske ureditve, "Slovenskih 20" prvič uspešno, MTB gre v stečaj, za Mercator prispele tri ponudbe, končuje se Teden boja proti raku, Gregor Čušin je žlahtni komedijant, Majdičeva in skakalci ekipno tretji, 50. Vitranc - to so teme tokratnega pregleda domačih dogodkov, ki ga je za oddajo Slovencem po svetu in domovini pripravil Tone Gorjup iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.

Cerkvene novice

Nadškof Marjan Turnšek je v nedeljo 6. marca tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadškofije. „Slomškova“ škofija je tako po tridesetih letih dobila novega ordinarija. Poleg dolžnosti, ki mu jih nalaga pastirska služba v krajevni Cerkvi, nadškofa Turnška čaka še zahtevna finančna sanacija nadškofijskega gospodarstva in družb, ki so povezane z njim. Že 3. februarja, ko ga je papež imenoval na to mesto, je dejal: „Hočem z božjo pomočjo!“ in to ponovil tudi ob zunanji slovesnosti prevzema te službe. Slovesno somaševanje v mariborski stolnici je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres. Z njim so maševali nadškof Turnšek, prejšnji ordinarij Kramberger, ostali naši škofje, škofa iz Gradca in Varaždina ter duhovniki mariborske nadškofije in tudi drugih škofij. Marjana Debevec.

Nadškof Kramberger se je v uvodu v sveto mašo zahvalil papežu, škofom, duhovnikom, redovnikom, redovnicam ter vsemu božjemu ljudstvu. „Vsem in vsakemu posebej bi raz podal desnico zahvale in izrekel besedo priznanja. Danes pa je tudi priložnost, da prav vse prosim za odpuščanje, če sem katerega žalil prizadel ali morda z besedo, nepremišljenim ravnanjem in dejanem celo pohujšal.“ Novi mariborski nadškof Marjan Turnšek je poudaril pomen bratskega sodelovanja med duhovniki in laiki ter izpostavil glavno nalogo Cerkve – darovati svetu Kristusa. „Spreglejmo skušnjavo razdora in se odločimo za priložnost očiščenja in prerojenja v duhu evangeljskih svetov: čistosti, uboštva in pokorščine na vseh področjih. To je Kristusov program za vse, ki mu sledijo; naj bo tudi naš“, je dejal nadškof Turnšek in poudaril poslanstvo, ki ga je vsakemu človeku zaupal Bog za skupno dobro. Pri tem je izpostavil še pomen ekumenskega in medverskega dialoga ter sodelovanja z vsemi ljudmi dobre volje, da bi naši družbi skupaj povrnili vrednote.Predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof Anton Stres pa je v nagovoru po evangeliju izpostavil, da je temeljna naloga pastirja Cerkve zvestoba veri v Jezusa Kristusa in zaupanje vanj. „Dokler je Jezus Kristus temeljni kamen, na katerem gradimo, ni povoda za strah in malodušje, ne glede na to, kako močan je vihar in kako visoki so valovi, ki se zaganjajo vanjo.“ Trden temelj je zato po besedah nadškofa Stresa osebna vera, iz katere naj bi potem živeli tudi v javnosti.

S pepelnično sredo smo katoličani vstopili v postni čas, ki bo trajal štirideset dni in se bo sklenil s praznovanjem velike noči, ki bo letos 24. aprila. To je spokorni čas – kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naše notranje prizadevanje se na zunaj izraža v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Na to so s pastirskim pismom opozorili slovenski škofje, v katerem so vzeli za izhodišče evangeljski stavek „Drug drugega bremena nosite!“ V dneh pri prave na veliko noč se bo po Sloveniji zvrstilo vrsto molitvenih srečanj, bogoslužij križevega pota, postnih nagovorov in predavanj. V ljubljanski stolnici bo vse postne petke tako imenovani „pričevanjski simpozij“ kot priprava na beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. Postna akcija, ki že šest let nagovarja poleg katoličanov tudi pripadnike drugih cerkva, verskih skupnosti, pa tudi neverne, poteka tudi leto. Pobuda „40 dni brez alkohola“. v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja, nesreč in bolezni kot posledicami prekomernega uživanja alkohola, posameznike in skupine poziva, da se vsaj začasno odpovejo tej razvadi. Petra Stopar.

Akcijo 40 dni brez alkohola organizirajo Slovenska Karitas, Javna agencija RS za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net v sodelovanju s še nekaterimi. Če vas bo nagovorila in če se boste odločili prihraniti kakšen evro iz solidarnosti in sočutja do mnogih, ki trpijo zaradi posledic alkohola, lahko to storite na tri načine, sami osebno, kot družina ali kot župnijsko občestvo „v znak solidarnosti z vsemi tistimi, ki so zaradi prometnih nesreč bili poškodovani ali pa so umrli. To je včasih zelo težko narediti, ker smo navajeni gostoljubnosti; vendar če nekomu, ki bo šel čez pet minut na cesto, zavestno ponujamo alkohol, je to zelo neodgovorno dejanje“, pravi predstavnik Karitas Peter Tomažič. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom. Če povemo poenostavljeno, to pomeni, da se s tovrstni problemom srečuje vsaka četrta družina. Zaradi tega je glavni namen akcije osveščanje. Peter Tomažič pravi, da „gre za to, da skupaj kot družba spremenimo svoje navade in s tem posledično poskrbimo za to, da bo manj alkoholizma, manj težav, ker samo zdravljenje žal ni dovolj. Spremeniti se mora celotna družba, da bi prišlo do korenitih sprememb.“ Eden od žalostnih pokazateljev učinkov prekomernega uživanja alkohola se pokaže na slovenskih cestah. V prometnih nesrečah je po navedbi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v zadnjih petnajstih letih umrlo več kot 1700 ljudi. Vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom je povzročil voznik pod vplivom alkohola.

Politika in gospodarstvo

Vlada je pripravila predlog ustavnih sprememb na področju referendumske ureditve. Predvidene so spremembe pri naknadnem zakonodajnem referendumu; uvedli bi kvorum za veljavnost referenduma in določili vsebine, o katerih se na njem ne more odločati. Po novem postopka za referendum ne bi mogli več vlagati poslanci in državni svetniki, temveč le še 40 tisoč volivcev. Da bi bil referendum sploh veljaven, bi se ga morala udeležiti najmanj četrtina volivk in volivcev. Poleg tega je vlada predlagala, da se na referendumu ne bi smeli izrekati o zakonih, ki jih bo državni zbor sprejel iz varnostnih in obrambnih razlogov ter zaradi odprave posledic naravnih nesreč. Izvzeti bi bili še zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o izvrševanju državnega proračuna. Na referendumu ne bi mogli odločati o zakonih, katerih zavrnitev bi imela za posledico kršitev človekovih pravic. Prav tako ne bi bilo možno odločati o zakonih o potrditvi mednarodnih pogodb, razen ko gre za vstop v mednarodne povezave. Za sprejetje teh ustavnih sprememb je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Vlada se je zanje odločila brez pogovorov z opozicijo. Poleg tega je zavrnila njihov predlog o „referendumskem dnevu“, ki bi pocenil njihovo izvedbo, saj naj ti bi potekali enkrat ali dvakrat letno. Dodajmo še, da vladni predlog ne predvideva sprememb pri posvetovalnem referendumu.

Vlada ima po mnenju voditelja poslanske skupine Zaresa Franca Jurija na koalicijskem vrhu zadnjo priložnost, da ukrepa, uredi razmere in izpostavi prioritete, ki bodo odpravile sistemske krivice ljudi. Če tega ne bo storila, je edini izhod zamenjava premiera in postavitev strokovne vlade. Novinarji so njegovo izjavo razumeli, kot stališče koalicijske stranke. Poslanec je pozneje v pisnem sporočilu izrecno poudaril, da je ta izjava izključno njegovo mnenje, in ne stališče stranke. Še pred tem pa se je na Jurijeve besede odzval predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Glede na to, da koalicija sama ugotavlja, da ni sposobna voditi države, je zadeva že bizarna. Žerjav meni, da je rešitev v rekonstrukciji vlade ali predčasnih volitvah.

V domu Sv. Jožefa nad Celjem je minuli četrtek potekala prva javna radijska oddaja „Slovenskih 20“ s katero se na Radiu Ognjišče pridružujemo praznovanju 20. obletnice slovenske samostojnosti. Svoja razmišljanja so na temo Slovenija včeraj, danes, jutri soočili teolog Ivan Štuhec, nekdanji vodja Manevrske strukture narodne zaščite brigadir Tone Krkovič, nekdanji minister in pravnik Andrej Šter, publicist Igor Omerza ter zgodovinar Stane Granda. Sogovorniki so se strinjali, da je osamosvojitev največji dogodek v zgodovini slovenskega naroda. Ob tem so bili vsi po vrsti kritični do stanja duha, ki danes prevladuje v slovenski družbi. Zgodovinar Stane Granda je bil mnenja, da se nekateri iz zgodovine niso ničesar naučili, kar velja tudi v Sloveniji. Lastna država je po njegovem največji zgodovinski dosežek Slovencev, vrednota, ki ne zasluži zgolj najvišjega priznanja, pač pa tudi najbolj obzirno obravnavo. Prav v zadnjih tednih, je dejal, pa smo priča dejanjem, ki osamosvojitev ne le smešijo, ampak jo skušajo celo kriminalizirati.

Vodstvo mariborskega gradbenega podjetja MTB je svoje zaposlene v torek obvestilo obvestilo, da pogajanja z bankami niso bila uspešna in da bodo sprožili postopke za stečaj. Tako je na cesti ostalo 120 delavcev, ki so skušali s stavko izterjati poplačilo zaostalih obveznosti. Čeprav se težko sprijaznijo z usodo podjetja, po drugi strani čutijo olajšanje, saj bodo tako vsaj čim prej prišli do denarja na zavodu za zaposlovanje in iz jamstvenega sklada. S tem stečajem je dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi Cestno podjetje Maribor s 670 zaposlenimi.

Za nakup več kot 23-odstotnega lastniškega deleža Pivovarne Laško v Mercatorju so prispele tri ponudbe. Zanj se zanimajo hrvaški prehranski koncern Agrokor, naložbeni sklad Mid Europa Partners ter Warburg Pincus. Najvišjo ceno za delnico naj bi ponudil Agrokor, ki naj bi priložil tudi zaveze glede politike do dobaviteljev in zaposlovanja. Uprava in nadzorni svet pivovarne bosta o nadaljevanju prodaje odločala po podrobnejšem pregledu ponudb. Pivovarna Laško poleg Mercatorja prodaja tudi Fructal. Rok za oddajo ponudb se izteče konec prihodnjega tedna, za nakup pa naj bi se zanimali dve tuji družbi.

V Sloveniji se končuje Teden boja proti raku, ki je letos posvečen osveščanju o tem, da se je pred nekaterimi vrstami raka mogoče zaščititi s cepljenjem. Po ocenah strokovnjakov v Evropi večina ljudi zboli za rakom zaradi trajnih okužb z virusi, bakterijami ali paraziti. V tem tednu so potekale različne dejavnosti: na Onkološkem inštitutu v Ljubljani so imeli v četrtek tradicionalni dan odprtih vrat, regijska društva so v trgovskih centrih po Sloveniji osveščala o samopregledovanju dojk in mod.

Zdravniki poudarjajo, da lahko velik delež rakavih obolenj preprečimo z zdravim načinom življenje, na primer z uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo, izogibanjem debelosti, kajenju, alkoholu in pretiranemu izpostavljanju soncu ter z zaščito pred okužbami, ki povzročajo raka. V Sloveniji sicer za rakom letno zboli približno 12 tisoč ljudi, umre pa jih 6 tisoč. Pri moških v Sloveniji je po podatkih Onkološkega inštituta najpogostejši pljučni rak, v naslednjih letih pa naj bi ga na prvem mestu zamenjal rak prostate. Pri ženskah je najpogostejši rak dojk.

V Sloveniji so se minuli konec tedna zvrstile številne pustne prireditve. Kurentovanje na Ptuju je doseglo svoj vrh v nedeljo. Pustno povorko so pripravili tudi v Ljubljani, v Mariboru medtem že tradicionalno izbirali Pohorskega carja, v Cerknici pa so pripravili butalski maraton. Na Radiu Ognjišče medtem že vrsto let pripravljamo pustovanje z dobrim namenom. Darovi, zbrani na tokratni „pustni Sobotni iskrici“ so letos namenjeni afriškima deželama Ruandi in Burundiju. S pomočjo slovenskih misijonark, ki delujejo v omenjenih državah, nameravajo obnoviti center za podhranjene in omogočiti nadaljevanje šolanja dvajsetim dijakom v kraju Butare v Ruandi. Na pustovanju se je zbralo približno tisoč sedemsto ljudi, predvsem mladih družin, skupna vsota zbranih sredstev pa je presegla 40 tisoč evrov.

Kultura

Opera Slovenskega narodnega gledališča Maribor je konec minulega tedna premierno uprizorila operno delo Guiseppeja Verdija Moč usode. Predstava je nastala v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod taktirko dirigenta Marca Boemija, ki sta se mariborskemu občinstvu predstavila prvič. Med pevci je tudi Janez Lotrič, ki slavi tridesetletnico umetniških uspehov na opernih odrih.

Minulo nedeljo se je v Celju končal 20. festival „Dnevi komedije 2011“. V mesecu dni je občinstvo na Velikem odru celjskega gledališča videlo 12 komedijskih uprizoritev, osem v tekmovalnem in štiri v spremljevalnem programu. Pred koncem festivala je strokovna žirija za žlahtno komedijo razglasila predstavo Drame Ljubljana Ko sem bil mrtev, njen režiser Diego de Brea pa je žlahtni režiser.

Žlahtna komedijantka je Silva Čušin, žlahtni komedijant Gregor Čušin, žlahtna komedija po izboru občinstva pa je predstava Tamare Matevc in Borisa Kobala Poslednji terminator v režiji Sama M. Strelca ter v izvedbi Gledališča Koper. Gregor Čušin, ki je nagrado za žlahtnega komedijanta prejel za vlogo Harpagona v Molierovem Skopuhu, je o svojem odnosu do komedije povedal:

Res je, da vse stvari rad pogledam z ene humorne plati. Tudi v življenju in sicer kadar je kaj napornega, zoprnega in težkega, človek to laže prenese, če se temu zna nasmejat. Sploh če se zna nasmejat na svoj račun. Jaz v vseh vlogah, tudi v resnih, iščem to, kar je zabavno in smešno. To mnogim, zlasti režiserjem ni všeč, tako da pri nekaterih nisem ravno priljubljen zaradi tega oziroma mi zelo kratijo ustvarjalno svobodo na tem področju, ampak tak pač sem.

V minulem tednu so v Areni Stožice nastopili lipicanci iz Kobilarne Lipica. Glasbeno-scenska predstava z naslovom Lipica v Ljubljani: Ponos, lepota, pogum je združila nastope lipiške jahalne šole in priznanih slovenskih glasbenikov ob spremljavi orkestra slovenske vojske. Približno 50 konj z vodniki se je predstavilo s točkami klasične umetnosti dresurnega jahanja. S predstavo so obeležili 40-letnico lipiške jahalne šole in 20-letnico samostojnosti Slovenije.

V Narodni galeriji so te dni odprli razstavo „Izzvenevanje nekega obdobja“, posvečeno poznobaročnemu slikarstvu na Kranjskem. Na ogled je 81 slik ter 25 grafik in risb, ki jih je po osemnajstih letih terenskih raziskav Ferdinand Šerbelj sestavil v celovit prikaz konca baroka pri nas. Gre predvsem za pozna dela osrednjih slikarjev tega obdobja na Slovenskem, Franca Jelovška, Valentina Metzingerja, Fortunata Berganta in Antona Cebeja ter za tisto, kar so zapustili njihovi učenci in posnemovalci.

Šport

V Oslu se je prejšnjo nedeljo končalo svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah. Na njem je smučarska tekačica Petra Majdič v uvodnem šprintu dobila bronasto medaljo. Na tretjem mestu so dan pred koncem tekmovanja pristali še smučarski skakalci v ekipni tekmi. Tako so bronaste medalje prinesli domov tudi Robert Kranjec, Peter Prevc, Jurij Tepeš in Jernej Damjan.

Smučarka Tina Maze, ki te dni tekmuje za točke svetovnega pokala v Špindlerjevem Mlynu na Češkem, je prejšnji teden blestela na „višarskih strminah“. V superkombinaciji je bila prva, kar je njena jubilejna 10. zmaga v svetovnem pokalu. V smuku je bila četrta, v superveleslalomu pa je pristala na 7. mestu.

Kranjska gora je minuli teden gostila jubilejni - 50 pokal Vitranc. Slovenski tekmovalci so v veleslalomu ostali brez točk. Čast slovenskega alpskega smučanja je s šestim mestom v slalomu rešil Mitja Valenčič.

Sredi minulega tedna so rokometaši Slovenije s srčno igro in pomočjo polnih Stožic s 30:28 premagali Poljake in so na pragu uvrstitve na evropsko prvenstvo.

Slovenska teniška reprezentanca je v prvem krogu prve evroafriške skupine Davisovega pokala v Ljubljani premagala Finsko s 3:2.