Avstralska jesen se je začela

Slovenci po svetu | 12.03.2011, 07:34 Matjaž Merljak

Slovenska skupnost v Melbournu je praznovala Prešernov dan, vesela je bila obiska duhovnikov iz Slovenije, sicer pa mesto čaka veliko dogodkov. Pogled nazaj pa pokaže tudi na dobroto, ki so jo rojaki izkazali prizadetim v naravnih katastrofah. Ob ciklonu Yasi so bili prizadeti tudi nekateri Slovenci. Pomoč so zbirali po vsej Avstraliji in zbrali več kot 15 tisoč avstralskih dolarjev.

Leto 2011 smo komaj zapisali, že nam prinaša same slabe novice: poplave, ogromen veter, čez morje do Nove Zelandije pa strašanski potres. Ljudje različnih krajev trpijo različno škodo, izguba življenj pa je najhuje kar se mora zgoditi.

Potres v Christchurchu 6,3 stopnje je terjal 155 smrtnih žrtev, predvidevajo, da bo končno število naraslo do 240 žrtev. To je bil do sedaj najbolj črni dan v zgodovini mesta Christchurch, je dejal novozelandski ministrski predsednik John Key. 2.500 ljudi je bilo lažje ranjenih, huje ranjenih pa 164. Gmotna škoda bo presegla do 12 biljonov eurov.

Za trenutek se vrnimo nazaj na naše poplave in žrtve ciklona Yasi v severnem Queenslandu v mestih Tully in Silkwoodu. Slovenska skupnost v Melbournu – posamezniki pri sv. mašah kakor slovenska društva širom Melbourna in Viktorije so v tej nabirki »Rojak rojaku« darovali $8.560, rojaki iz NSW $3.800, iz Južne Avstralije $2.300, rojaki iz Canberre $1000. Vsi darovi skupaj so dali vsoto $15.660 dolarjev.

Po posvetovanju smo zbrani denar razdelili, je dejal pater Ciril Božič, glede na prizadetost in škodo, ki so jo utrpeli naši rojaki. Najbolj sta bila v tem ciklonu prizadeta Marica in Leo Vogrinčič iz Silkwooda. Njima smo namenili $7.360; Milanu Štrasbergerju iz Silkwooda $2.700, Mariji in Ivanu Harej iz Tullyja $2.200, Emi Skočaj iz Tullyja $1.700 in Milanu Zalarju iz Silkwooda $1.700. Vsem darovalcem izreka Marica Vogrinčič v imenu prizadetih svojo veliko hvaležnost. Hvala!

Slovenska skupnost širom Avstralije se je poklonila slovenskemu državnemu prazniku- največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Tudi pri slovenskem in verskem središču v Kewju so nastopali cerkveni pevski zbor pod vodstvom Metke McKean, recitatorji in mladina pri kulturnem programu, ki ga je pripravila ga. Draga Gelt OAM.

Posebno za te praznike se zbere še vedno veliko število rojakov, očitno se ob poslušanju poglobijo za nekaj minut v preteklost in obujajo spomine na mladost in brezskrbne čase. Velikega pomena v Avstraliji je še vedno Valentinovo, v vsakem domu so na mizah šopki rož, tako za mlade zaljubljence kot za godovnike. Vsako leto tudi večje reklame in neskončnih obljub-do –do -naslednjega dne, morda leta!!!

Na nedeljo, 20. februarja, je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Kewju sv. maša, katerega oltar je krasilo ne le cvetje ampak, skupina duhovnikov, ki so bili na obisku v Avstraliji. To so bili: prelat Andrej Svete, gospod Jože Ovniček, gospod Maks Ipavec, gospod Mitja Štirn in gospod Janez Bernot. Imeli smo kaj gledati in poslušati. Bilo je svečano, kajti vsak od gospodov je imel nekaj za povedati o sebi in krajih od koder prihajajo. Vsi smo z zanimanjem poslušali in se na koncu sv. maše tudi bolj od blizu spoznali. Spodaj v dvorani, kjer so članice društva sv. Eme pripravile kosilo za več kot dvesto rojakov, je srečanje z gosti in pogovor z njimi stekel v veselem vzdušju. Vsak od gostov je imel kar svoj krog – tukajšnji rojaki so se vrstili in se pogovarjali o vaščanih, katere še poznajo ali so jih poznali, skratka o napredku vaseh, ki se jih še dobro spominjajo. Čas je kar hitro minil, škoda bi bilo vsake nadaljnje minute sedeti v zaprtem prostoru, kajti sončno vreme zunaj je vabilo obiska sprehoda po kakšnem parku ali nekje po peščeni obali našega lepega zaliva v Melbournu.

Poleg že omenjenih gostov so bili s skupino tudi novinar TV Slovenija Marjan Štrimpf in snemalec Robert Kranvogel iz Maribora, ki sta snemala dokumentarno oddajo o življenju in poslanstvu slovenskega misijona v Viktoriji. Istočasno pa je bi v gostih tudi Florjan Auser, direktor Slovenian Media House iz Sydneya, član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, ki zbira gradivo za praznovanje 20.obletnice samostojne Slovenije.

4. marca se je v slovenskem misijonu v Kew mudil veleposlanik Andrej Benedejčič, glavni direktor za globalne zadeve in politično multilateralo na slovenskem zunanjem ministrstvu, ki je bil na uradnem obisku v Avstraliji kot gost avstralskega zunanjega ministrstva.

S prvim marcem smo na koledarju zapisali avstralsko jesen, narava se nekam počasi spreminja v jesenske barve. Letošnjim obilnim padavinam, se travnikom in drevjem še nikamor ne mudi tudi temperatura se še krepko drži. Če bo šlo tako naprej bomo vsaj z nečem zadovoljni.

Trenutno se mudi v Združenih državah Amerike, avstralska ministrska predsednica Julija Gillard. Na US Kongresu je med drugim dejala, da bodo Avstralija na jugu z Južno Korejo in Japonsko na severu s pomočjo ZDA skupaj ustvarjali stabilnost globalne strategije.

Naslednji vikend se mesto Melbourne pripravlja na vsakoletni Carneval—Moomba, kar pomeni po domorodsko pridimo skupaj in se veselimo! Ta vikend res pride skupaj na tisoče ljudi od blizu in daleč. Povorko skozi mesto vodi tokrat kralj Moombe, ki ga že teden dni pred tem izvoli župan mesta, zatem sledi povorka različnih narodnosti, mažoretk, pihalnih godb, mladina različnih športnih klubov, klovnov vseh sort. Vsa ta množica ljudi se kasneje zlije po parku blizu reke Yarre, kjer se slavje nadaljuje. Tekmovalci na smučeh na reki Yarri tekmujejo tudi za pokal tega dne. Je državni praznik, ki traja tri dni. Vse slavje se zaključi z ognjemetom.

Letos je Melbourne na višku dogodkov: od 14. - 20. marca je festival svetovnih modnih kreatorjev, Formula 1-avtomobilske dirke v Melbournu od 23. - 27. marca, v melbournškem muzeju bo na ogled od 8. aprila - 17. julija Faraonova zlata doba starega Egipta TUTAN KHAMUNa. Med drugim tudi Jazz festival in mnogo drugih zanimivosti.

Če se nahajate kje blizu Avstralije, vabljeni v Melbourne, letos je bilo mesto izbrano za drugo najbolj prijetno mesto na svetu, prvi je kanadski Vancouver.

Toliko za danes, želim Vam čim prejšnje pomladi, obsijane s toplimi sončnimi žarki, ki naj sežejo tudi do src tistih, ki so te topline najbolj potrebni.