Od petka do petka: 26. februar - 4. marec 2011
| 06.03.2011, 08:08 Matjaž Merljak
Drug drugega bremena nosite, enotedenske zimske počitnice končane, nekateri doma tudi zaradi burje, nov mesec je prinesel nove podražitve, politična obračunavanja ostajajo, dve leti do Hude jame, pustovanja, izbrali predstavnico za Evrovizijo, uspehi Tine Maze - to so glavne teme pregleda domačih dogodkov, ki ga je za oddajo Slovencem po svetu in domovini pripravila Helena Škrlec iz informativnega uredništva Radia Ognjišče.
Cerkev
Nadškof Marjan Turnšek je tudi uradno prevzel vodenje mariborske nadškofije. Kot je znano, je papež Benedikt XVI. v začetku februarja sprejel odpoved službi nadškofa Franca Krambergerja in nadškofa Turnška imenoval za njegovega naslednika. Bogoslužno slavje ob spremembi na sedežu mariborske nadškofije je bilo popoldne v stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika v štajerski prestolnici. Slovesno somaševanje je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres.
Nadškof Turnšek je pred kratkim v pogovoru za naš radio predstavil prihodnje pastoralne izzive. Prepričan je, da bo morala Cerkev na Slovenskem najti načine nove evangelizacije in osebnega pristopa do človeka. Poudaril je, da to ni lahka naloga in ob tem opozoril na vse večjo sekularizacijo tako doma kot v svetu: „Mi verjetno višek na tem področju šele začenjamo doživljati, medtem ko so ga v zahodnih deželah doživeli že pred desetletji. Potrošniški način življenja in mišljenja, ki je mimogrede zajel praktično vse sloje, tudi mi kleriki nismo temu izvzeti, je bil v tem smislu zelo usoden. To vodi v relativizem.“
Nadškof Turnšek je napovedal tudi nov pastoralni načrt naše krajevne Cerkve za leto socialne pravičnosti, ki bo sledilo letošnjemu letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti.
Prav geslo leta krščanske dobrodelnosti in solidarnosti Drug drugega bremena nosite je bilo v središču pastirskega pisma slovenskih škofov za letošnji postni čas. V prvem delu pisma, ki so ga duhovniki prebrali pri svetih mašah prejšnjo nedeljo, so škofje med drugim spodbudili, naj zaradi gospodarske krize, ki se na različne načine dotika velikega števila prebivalcev naše domovine, vsi, predvsem katoličani, vneto zagovarjamo tiste, ki se jim godijo krivice. Poudarili so tudi, da smisel posta ni le v odpovedi, ampak tudi v dobrodelnosti in delih usmiljenja. V drugem delu pisma, ki smo mu lahko prisluhnili danes, so škofje opozorili, da dobrodelnost ni le naloga kristjana kot posameznika, ampak ima širše razsežnosti. K uresničevanju dejavne ljubezni smo povabljeni tudi kot župnijsko občestvo, a za to se je treba primerno organizirati.
Da je treba prostovoljstvo v Cerkvi na Slovenskem organizirati, je prepričan tudi Ivan Štuhec. V minulem tednu je na povabilo združenja krščanskih poslovnežev in društva slovenskih katoliških izobražencev predaval v duhovnem središču svetega Jožefa v Ljubljani. Naša krajevna Cerkev je po njegovem mnenju v zadnjih letih na socialnem in dobrodelnem področju precej napredovala, a obenem je zelo trpel njen ugled. Zakaj? „Po mojem so eden od glavnih razlogov soliranja, individualistične akcije, ki niso imele ne predhodnega širše zdiskutiranega zaledja, še manj pa so bile jasno in glasno, urbi et orbi, požegnane od vrha katoliške Cerkve. Potem odsotnost strokovnega pristopa in nadzora.“
Kot je še povedal Štuhec, so k propadu različnih projektov ob tem prispevale sistemske okoliščine, na primer totalitarna dediščina, pomanjkanje notranjega dialoga ter neodločenost in nemoč cerkvene hierarhije. Ena od rešitev je razvijanje različnih služb v Cerkvi, ne le diakonske.
Politika in družba
Učenci in dijaki so po enotedenskih počitnicah spet sedli v šolske klopi. Letos so bile zimske počitnice skupne za vse šolarje v državi, kar je povzročilo veliko hude krvi. Vlada je že začela pripravljati analize o učinkih na gospodarstvo oziroma na prihodke v turizmu. Kaj bodo pokazale, bo znano maja. Lahko se zgodi, da se bosta že prihodnje leto vrnila dva termina počitnic. Govori premier Borut Pahor: „Bomo videli, kaj bo pokazala analiza. Povedal sem svoje mnenje. Mislim, da bi bilo dobro, če bi ostali pri dveh izmenah. Bo pa minister za šolstvo in šport poročal vladi in se bomo nato na podlagi tega odločili.“
Počitnice lahko pridejo tudi povsem nepričakovanih. Sredi tedna so se prostega dneva razveselili otroci in mladina na Goriškem in Vipavskem. Vrata šol in vrtcev so ostala zaprta zaradi močne burje, ki naj bi dosegla tudi 160 kilometrov na uro. Razglašen je bil rdeči alarm, a večje škode ni bilo.
Hkrati z burjo je k nam prišel novi val podražitev. Zaradi stroškov poslovanja so cene svojih storitev dvignili Slovenske železnice, Adria Airways in Pošta Slovenije. Od 1. marca so višje tudi premije dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in cena osnovne oskrbe v socialnovarstvenih domovih. Slednje je zelo razburilo starejše. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so zaskrbljeni. Pojasnjuje predsednik uprave Boris Koprivnikar: „Že vrsto let opozarjamo, da je obremenitev uporabnikov izredno visoka, po našem mnenju odločno prevelika, hkrati pa so tudi domovi prisiljeni poslovati s cenami, ki komaj omogočijo normalno tekoče poslovanje, vrsto let pa že stojijo razvojne aktivnosti in uvedba novih programov.“
Še naprej čakamo, kdaj bo odpihnilo vsakodnevna politična obračunavanja. Te dni sta v ospredju vprašanji, kdo je bogatel na račun osamosvajanja Slovenije in kam je šla gotovina pri milijonskih poslih v trgovini z orožjem. Obtožbe, da je v začetku 90. let prejemal podkupnino, letijo predvsem na prvaka opozicije Janeza Janšo, ki je bil takrat obrambni minister. V pogovoru za naš radio je zatrdil: „To je gnusna laž in gnusna obtožba. Mene že 20 let postavljajo v položaj, ko moram dokazovati, da nečesa ni bilo, namesto da bi tisti, ki obtožujejo, dokazovali, da je nekaj bilo.“
Ostajamo pri aferah in vojaški opremi. Nadaljevalo se je namreč sojenje nekdanjemu obrambnemu ministru Karlu Erjavcu in nekdanjemu načelniku generalštaba Slovenske vojske Albinu Gutmanu zaradi Patrijinih oklepnikov. Tožilka Branka Zobec Hrastar je na obravnavi predlagala nove dokaze, a Erjavec pravi, da gre za očitno zavlačevanje: „Dejstvo je, da škoda ni bila povzročena. Žal mi je, da se postopek vleče,a ni kriva obramba. Tožilka vedno predlaga nove dokaze, ki pa se obrnejo v našo korist.“
Ali bo sodba izrečena že na naslednji obravnavi, je težko reči. Je pa končno znana kratkoročna usoda pogodbe naše države s finskim podjetjem o nakupu osemkolesnikov. Vlada predlaga njeno zamrznitev. Gradivo, ki je podlaga za takšno odločitev, je zaupne narave, zato podrobnosti ni predstavila javnosti. Zadeva se zdaj seli na sodišče, ki bo odločalo o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti predloga. Od odločitve sodišča bo nato odvisno nadaljnje ravnanje vlade.
Preden je o pogodbi s Patrio odločala vlada, so o njej na kolegiju pri premierju Pahorju razpravljali predsedniki koalicijskih strank. A ta teden to ni bila njihova edina skrb. Pogasiti so morali strasti, ki so se vnele na odboru državnega zbora za finance. Zakaj je pravzaprav šlo? Nova evropska zakonodaja na področju energetike zahteva ločitev proizvodnje elektrike in plina od prenosa in distribucije. A na to, kako zahtevi ugoditi, imata gospodarsko ministrstvo in nova agencija za upravljanje kapitalskih naložb različne poglede. Ker je odbor, na čelu s poslanci SD-ja, zavrnil predlog ministrice Darje Radić za ločeno upravljanje omrežnega in trgovskega dela elektropodjetij, je ta zagrozila z odstopom: „Nisem pripravljena prevzemati odgovornosti za nekaj, na kar nimam vpliva.“
Koalicija je poiskala začasno rešitev energetskega spora, a če bo Radićeva zapustila ministrsko ekipo premierja Pahorja, ji bodo zelo verjetno sledili poslanci Zaresa, ki ima tudi sicer precej težav pri uveljavljanju svojih zahtev. So pa odstop ministrice ta teden zahtevali v sindikatu delavcev Teša zaradi njene izjave o ekonomski neučinkovitosti projekta izgradnje šestega bloka. Radićeva jim je odločno odgovorila: odšla bo le, če ne bo več mogla strokovno in zakonito opravljati svoje funkcije.
Z energetskimi vprašanji se bo ukvarjala tudi prva agencija Evropske unije s sedežem v Sloveniji. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, krajše Acer, je svoja vrata odprla odprla v četrtek v Ljubljani. Imela bo približno 30 različnih nalog, glavna bo priprava okvirnih smernic za opredelitev omrežnih kod ali pravil, ki bodo zavezujoča v vseh članicah sedemindvajseterice.
Še ena energetska … Angleško podjetje je v Petišovcih v Pomurju odkrilo nahajališče zemeljskega plina. Po mnenju gospodarske ministrice je to spodbudna novica. Slovenija namreč zdaj dobiva plin iz Alžirije in Rusije, a Radićeva je prepričana, da bi morali imeti še tretji in lasten vir, kar je po njenem mnenju najboljši način za zagotovitev varne oskrbe.
Ta teden smo se spomnili tudi povsem drugačnega odkritja. Minilo je namreč dve leti od vstopa v prikrito povojno grobišče pri Laškem - rov svete Barbare v Hudi Jami. Ob obletnici je Študijski center za narodno spravo v Ljubljani pripravil mednarodno znanstveno srečanje. Udeleženci so se strinjali, da je treba dogodke iz preteklosti poimenovati s pravimi imeni. Opozorili so tudi, da je šlo pri Hudi jami za genocid in da titoizem v tem okviru dobiva močno podobo zločina. Prisluhnimo, kaj je povedala Lia Katarina Kompan Erzar: „Največja groza povojnih pobojev je, da so bili povezani z zlorabo, izdajstvom, manipulacijo, zanikanjem, prikrivanjem in sramotenjem.“ Po njenem mnenju bo prvi, ki bo priznal, kako težko je živeti s krivdo ubijanja, pomagal vsem drugim. Dela v Hudi jami še potekajo, žrtve bodo v kostnico predvidoma prenesene že prihodnji mesec, rov svete Barbare bodo uredili kot spomenik.
Kultura
Slovenske kraje so preplavila pustovanja. Različne prireditve so se ponekod začele že na debeli četrtek, večina jih je zaživela ta konec tedna. Ena najbolj znanih in tudi najbolj obiskanih je kurentovanje na Ptuju, ki se med drugim lahko pohvali z 20-letnico uradnega članstva v Evropski federaciji karnevalskih mest: „Verjamem, da smo s tem članstvom uspeli še nadgraditi kurentovanje, ki je bilo na prelomni točki v 90-ih letih, in mu dati tudi evropsko dimenzijo, …“ … je povedal vodja letošnjega kurentovanja Branko Brumen.
Naslednja novica prav tako prihaja s štajerskega konca, točneje iz Maribora, ki bo prihodnje leto Evropska prestolnica kulture. Med načrtovanimi projekti je postavitev kulturnih ambasad. Organizatorji so zato veleposlanike in kulturne atašeje držav Evropske unije v Sloveniji ter direktorje tujih kulturnih centrov v Ljubljani povabili na sestanek, na katerem so govorili o možnostih sodelovanja.
V Kamniku se veselijo prihodnjih Dnevov narodnih noš in oblačilne dediščine. Pridobili so namreč status mednarodno priznanega festivala in s tem prišli tudi v koledar prireditev, ki jih pokriva mednarodna zveza folklornih festivalov. Direktorica kamniške agencije za razvoj turizma in podjetništva Andreja Eržen pravi, da je status tako priznanje kot tudi obveznost: „Obveznosti so to, da so skupine, ki sodelujejo na tem folklornem festivalu, članice mednarodnega združenja folklornih festivalov in so tudi dovolj kakovostne, da nastopijo na tem festivalu.“ Mednarodno priznanje bo festivalu in tudi Sloveniji prineslo večjo prepoznavnost.
Za prepoznavnost naše države skrbijo tudi glasbeniki. Na letošnji Evroviziji, ki bo maja v nemškem Düsseldorfu, bo slovenske barve zastopala Maja Keuc s pesmijo Vanilija. Tako so letos odločili gledalci in strokovna žirija. Maja Keuc se je domači javnosti prvič predstavila na šovu Slovenija ima talent, kjer je osvojila drugo mesto.
Šport
V športnem pregledu se bomo ustavili na snegu. Uspehov naše alpske smučarke Tine Maze tudi po svetovnem prvenstvu v Garmisch Partenkirchnu ni konec. Na nadaljevanju svetovnega pokala v švedskem Areju je prejšnji konec tedna osvojila dve srebrni medalji - v superkombinaciji in smuku. Ko se je bela karavana ustavila v Trbižu, je v superkombinaciji posegla še po zlatu. To ji je prineslo drugo mesto v skupnem seštevku te discipline: „Če gledam začetek sezone, ni bil to, kar sem želela, zdaj, po svetovnem prvenstvu, mi gre zelo dobro, zelo sem sproščena, in na takšnem nivoju je biti super in super je smučati.“
Za alpinci so pred malo več kot tednom dni svetovno prvenstvo začeli nordijci - gosti jih Norveška. Bronu smučarske tekačice Petre Majdič prvi dan prvenstva ni več sledila nobena medalja. Čeprav sta naši športnici v ženskem ekipnem sprintu, ob Majdičevi je tekla še Vesna Fabjan, veljali za favoritinji, sta na koncu zasedli peto mesto. V štafeti 4 krat 5 kilometrov so bile Slovenske sedme.
Nič novega niso na svetovnem prvenstvu prinesli nastopi slovenskih smučarskih skakalcev. Je pa treba omeniti šesto mesto na ekipni preizkušnji in 13. mesto Jerneja Damjana na veliki skakalnici.
V ruskem Hanti Mansijsku se je medtem začel lov na biatlonske medalje. Svetovno prvenstvo je odprla tekma mešanih štafet, na kateri naši Teja Gregorin, Andreja Mali, Janez Marič in Klemen Bauer osvojili 16. mesto. Gregorinova v daljni Sibiriji brani srebro s 15-kilometrske tekme z zadnjega prvenstva leta 2009 v korejskem Pjongčangu. Morda bomo prihodnji teden lahko poročali še o enem uspehu.
