Poslanci o telesnem kaznovanju otrok
Politika Petra Stopar
Parlamentarni odbor za delo se je v drugem branju družinskega zakonika v torek po šesturni razpravi prebil do 56. člena zakona. Precej časa so poslanci namenili soočenju mnenj o prepovedi telesnega kaznovanja otrok, pri čemer niso našli skupnega jezika. Nazadnje so se posvetili 56. členu, ki določa svobodno odločanje o rojstvu otrok.
Medtem ko je koalicija pri določbi o prepovedi telesnega kaznovanja otrok zelo odločna, pa je opozicija pri odgovoru na vprašanje, ali otroku starš ne sme "naviti ušes", previdnejša. Direktorica direktorata za družino Ana Vodičar je pojasnila, da besedilo sedmega člena izhaja iz mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. Govori o načelu, da se otrok telesno ne kaznuje, kar pa ne velja le za starše. Po mnenju Franceta Cukjatija (SDS) pa je protiustavno določati staršem, kakšne vzgojne ukrepe naj uporabljajo. Prav tako je po njegovem premalo določeno glede prepovedi izkoriščanja in zlorabljanja otroka. Po mnenju Brede Pečan (SD) starši navadno otroka telesno kaznujejo zato, ker jim prekipi. Mirka Brulca (SD) preseneča misel, da bi odprli vrata fizičnemu nasilju. Po prepričanju Vita Rožeja (Zares) s prepovedjo telesnega kaznovanja otrok uveljavljamo nove moralne norme. Tudi odraslih ljudi ne tepemo, če naredijo kaj narobe, je izpostavil.
Psihoanalitik Roman Vodeb je prepričan, da je država dolžna omogočiti, da otrok razvije moralno razsodnost. Tega pa ne more razviti v odsotnosti očeta, prav zato so po njegovem problematične istospolne skupnosti. Glede telesnega kaznovanja poudarja, da država ne more govoriti, kaj je dobro za otroka, saj ta ni "državni". "Če Freud bere našo družinsko zakonodajo, se mora v grobu obračati," je dejal Vodeb in poudaril, da ne sme biti zakonodaja tista, "ki otroku zavozi življenje".
Razpravljavci so nekoliko več pozornosti namenili tudi 26. členu, ki govori o sorodstvenih razmerjih. Po predlogu namreč sodišče lahko, če so za to utemeljeni razlogi, dovoli sklenitev zakonske zveze med otroki bratov in sester ter med otroki polbratov in polsester.
Nenazadnje pa je odbor načel razpravo o 56. členu, ki določa, da zakonca svobodno odločata o rojstvu otrok. Do skupnih otrok imata enake pravice in obveznosti. Do navzkrižja so si prišli zaradi istospolnih partnerskih skupnosti. SDS je namreč predlagala, da bi zapisali "svobodno odločanje o rojstvu svojih otrok", tako kot določa ustava. To določilo pa se ne bi uporabljajo za partnersko skupnost, ker bi po njihovem to lahko privedlo do nadomestnega materinstva, ki je sicer v Sloveniji prepovedano. Odbor je njihovo dopolnilo zavrnil.
Koalicija je SDS-u očitala homofobnost in tudi napad na 55. člen ustave, ki govori o svobodnem odločanju posameznika. Po ocenah vodje Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleša Primca je ta člen v nasprotju z realnostjo in razgalja namene vlade z zakonikom. Istospolna partnerja "ne moreta svobodno odločati o rojstvu otrok, ker otroka ne moreta spočeti".
Vodja civilne iniciative Za vse družine! Mitja Blažič pa nasprotno ocenjuje, da zakon ureja realno stanje, saj imamo v Sloveniji vsaj sto otrok, ki živijo v istospolnih družinah. Po njegovih besedah so "prišli na svet po naravni poti in niso plastični".
Rožej je predlagal, naj opozicija predloži vsa dopolnila k zakonu do konca tedna, tako, da se bo koalicija lahko na dopolnila pripravila. Tako je na poziv opozicije storila tudi vlada. Predsednica odbora je zato sejo prekinila, nadaljevali jo bodo predvidoma 31. marca.
Istospolna partnerska in izven partnerska skupnost?
Že na zadnji seji je koalicija s preglasovanjem in brez argumentov potrdila tretji člen predloga zakonika. Ta sicer določa, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske, vendar pa je pravno istospolna skupnost, razen ene izjeme, z njo izenačena. Na začudenje opozicije in nevladnih organizacij pa koalicijski poslanci niso hoteli sprejeti namena zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine.
Veliko razprave je bilo tudi ob 4. členu, ki govori o zunajzakonski skupnosti in popolnoma novem pojmu - institutu istospolne partnerske in izven partnerske skupnosti. Tajnik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci p. Tadej Strehovec: „Po predlogu naj bi partnersko skupnost sklenile smo istospolno usmerjene osebe in naj bi bile povsem izenačene z zakonci, razen v posvojitvi nebioloških otrok. V povezavi s tem so se pojavila številna etična vprašanja in dileme. Ali bodo imeli istospolni pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo?" Člani odbora so opozorili tudi na možnost kasnejše uzakonitve tako imenovanega „nadomestnega materinstva“.
Nadomestna mati za otroka svojega homoseksualnega sina
Pa poglejmo, kam vodijo takšne in podobne zahteve. Naj navedem primer. Po poročanju mehiškega časnika Reforma se je neka mati odločila, da bo svojo maternico "posodila" svojemu 31-letnemu sinu, samskemu istospolno usmerjenemu poslovnežu, ki si je pač zaželel otroka. Zanosila je z biomedicinsko pomočjo s sinovo spermo in z jajčecem, ki jo je prispevala njegova poročena prijateljica. Omenjene etične dileme bodo prav gotovo prevevale tudi današnjo obravnavo 5. in 6. člena družinskega zakonika. Gre za člena, ki govorita o poslovni sposobnosti otrok ter starševski skrbi. Za razliko od prejšnje seje lahko tokratno spremljamo v neposrednem televizijskem prenosu.
