Slovenski vojaki
Mineva 20 let od zakonskih osnov za lastno vojsko
Slovenija |
Tudi 8. marec ima pomembno mesto v sklopu jubilejev „Slovenija od plebiscita do ustave“. Na današnji dan pred dvajsetimi leti je namreč takratni parlament sprejel ustavni zakon, po katerem služenje vojaškega roka v JLA za državljane Slovenije ni več obvezno. Zakon je obenem določal vzpostavitev lastne vojske.
Republiška skupščina, ki so jo sestavljali družbenopolitični zbor, zbor občin in zbor združenega dela je 8. marca 1991 sprejela ustavni zakon, ki je določal, da Slovencem ni potrebno služiti vojaškega roka v JLA. Kot odgovor na mesec dni pred tem sprejeto Deklaracijo za mir, ki je govorila o Sloveniji brez vojske, je novi zakon določal vzpostavitev lastne vojske. Skladno z njim so bili vojaško dolžnost dolžni izpolniti vsi moški, stari nad 18 let. Rok služenja je trajal sedem mesecev, zakon pa je priznaval tudi pravico do ugovora vesti. V veljavi je ostal do 9. septembra 2003, ko je bilo v Sloveniji ukinjeno obvezno služenje vojaškega roka.
Na tej osnovi so maja 1991 začeli z usposabljanjem vojaških obveznikov na Igu pri Ljubljani in v Mariboru. Prvi vojaki so slovenski državi prisegli 2. junija istega leta. To so bili prvi mirnodobni vojaki v zgodovini slovenskega naroda, pripadali pa so teritorialni obrambi. Ta je svoj „ognjeni krst“ doživela v desetdnevni vojni, ki se je začela dan po razglasitvi samostojnosti Slovenije 25. junija 1991. V vojni se je odlično izkazala in v kratkem času prevzela nadzor nad vsem ozemljem novonastale države. Teritorialna obramba se je leta 1993 preimenovala v slovensko vojsko, ki je sprva temeljila na naborniškem sistemu. Leta 2003 se je preoblikovala v profesionalno vojsko, naslednje leto pa je Slovenija postala še članica zveze NATO.
