Masovni poboji - travma slovenskega naroda
Slovenija
Minuli teden je bila druga obletnica grozljivega odkritja grobišča v rovu svete Barbare v Hudi jami pri Laškem iz leta 1945. Študijski center za narodno spravo je ob tej priložnosti pripravil mednarodno znanstveno srečanje. Udeleženci so govorili o tabuizaciji in detabuizaciji. Dotaknili so se predvsem spominov na Hudo jamo, temeljnih problemov družbene morale na Slovenskem in fizičnih posegov v prikrita grobišča. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v grobišču več tisoč ljudi.
Kot je uvodoma pojasnila direktorica Študijskega centra Andreja Valič, odkritje sproža tako doma kot tudi v tujini vprašanje genocida komunistov nad drugače mislečimi. Med njimi so bili tudi starejši, ženske in otroci. Ob tem je poudarila specifičnost slovenskega prostora. Pojavlja se namreč neobčutljivost in sprevrženost, kjer se, po njenih besedah, opravičuje storilce in ne žrtve. Kot je še povedala, je naša civilizacijska dolžnost, da iščemo odgovore na vprašanja, ki so povezana z zločini po drugi svetovni vojni, in s tem pomagamo pri zdravljenju ene največjih travm v slovenskem prostoru.
Prav o travmah je spregovorila psihologinja Lia Katarina Kompan Erzar s Teološke fakultete. Kot je poudarila, travme povezane z masovnimi poboji zarežejo v človekovo psiho tako močno, da se tistemu, ki je bil direktno udeležen v teh dogodkih poruši vsa psihična trdnost in stabilnost. Kot pomembno za ozdravitev travm povojnih pobojev je izpostavila, da je pomembno, da spregovorimo o teh stvareh, in sicer, da se je zgodilo in kako se je zgodilo. Ob tem je poudarila, da je najhujše pri množičnih pobojih to, da so bili povezani s hudimi zlorabami in da bo tisti, ki bo prvi spregovoril, kako težko je živeti s težo pobijanja, pomagal tudi ostalim, da bodo spregovorili.
Jože Dežman, vodja komisije za odkrivanje prikritih grobišč, je povedal, da titoizmu različni strokovnjaki pripisujejo od 89 tisoč do tudi 340 tisoč žrtev. S tem pa titoizem dobiva obliko zločina.
Na simpoziju so sodelovali še Marko Štrovs z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, psiholog Tomaž Erzar, filozof Bojan Žalec in drugi. Vsi sodelujoči so se predvsem strinjali, da je šlo pri Hudi jami za genocid in da titoizem v tem okviru dobiva močno podobo zločina. Poudarili so, da dela v Hudi jami potekajo, da bodo žrtve predvidoma v kostnico prenesene že prihodnji mesec in da se bo rov svete Barbare uredil kot spomenik.
