Ali Kras postaja italijanski?
Slovenija Blaž Lesnik
Apnenčasto planoto na jugozahodnem delu Slovenije ponavadi povezujemo s kamnom, burjo, pršutom in teranom. Lepote Krasa (po katerem je dobil ime kraški svet tudi drugod po svetu) opevajo mnogi naši pesniki. Žal pa to območje v zadnjem času povezujemo tudi s hitrimi spremembami, ki so posledica prostorskih posegov, nepremičninskih interesov in sprememb etnične sestave. Mnogi znaki kažejo, da slovenski interesi izgubljajo borbo proti italijanskemu kapitalu.
V tokratnem Pogovoru o smo gostili predstavnika dveh civilnih združenj - Roberta Rogiča iz Civilne iniciative za Kras in Miha Pogačarja iz Civilne iniciative za Primorsko. V prvem delu oddaje je bil z nami tudi vodja medresorske komisije za uveljavitev zaščitne klavzule Rok Janez Šteblaj.
Rešitev: uvedba zaščitne klavzule?
Z rešitvijo, ki jo vidijo in so jo tudi predlagali v civilnih združenjih, se zdaj torej ukvarja država. Gre za možnost, ki jo Evropska unija daje vsem novim članicam ob vstopu v povezavo, to je uveljavitev posebnih zaščitnih ukrepov v prehodnem, časovno omejenem obdobju, in sicer v primeru, da se pokažejo določene nepravilnosti na nepremičninskem trgu. Ta zaščitni mehanizem je na voljo prvih sedem let po vstopu, kar za Slovenijo pomeni, da ima časa le še do 1. maja 2011.
Medresorska delovna skupina
ima po besedah Roka J. Šteblaja dve glavni nalogi: prva je, da ugotavlja trenutno stanje na področju prometa z nepremičninami predvsem na območju Krasa in da skuša ugotoviti, ali obstajajo možnosti za uveljavitev te zaščitne klavzule. Druga naloga je preučitev možnosti za uveljavitev druge nediskriminatorne zakonodaje, ukrepov in nadzornih mehanizmov, ki bi zaščitili trg z nepremičninami oziroma bi omogočili razvoj Krasa.
Podoba pokrajine se spreminja tiho, a vztrajno
Nekontrolirano širjenje novih stanovanjskih naselij na Krasu, hitra rast številnih industrijskih con, bohotenje stanovanjskih objektov, rast cen nepremičnin, sprememba etnične sestave, izguba slovenske identitete. To so glavni problemi, s katerimi se sooča kraška pokrajina in njeni ljudje v zadnjih letih. Po zadnjih podatkih je bilo v začetku leta 2010 skoraj 740 italijanskih državljanov (to je približno 65 %) več kot leta 2005.
Oba predstavnika civilnih iniciativ poudarjata, da niso proti priseljevanju ali priseljencem, vendar pa je potrebno te procese urediti, da se ne odvijajo stihijsko, nenačrtno, neobvladljivo.
Miha Pogačar:
Logična posledica prisotnosti večjega števila ljudi, hkrati pa je to slovenska posebnost, saj večina tamkajšnjih prebivalcev razume in govori italijansko. Po izkušnjah iz preteklosti pa se bo nujno zgodilo: želja/zahteva po svojih institucijah, napisih v italijanskem jeziku. Če bomo pustili stvari, da bodo šle tako, kot do zdaj.
Robert Rogič:
Tržna pobuda vsake banke je legalna, a imamo papirnate dokaze, da nekatere banke v Trstu ponujajo kredite izključno za Slovenijo. Ne torej tudi za Avstrijo, Nemčijo, Hrvaško, ampak izključno za Slovenijo. Ali za tem stoji politika in ali se celo reklamirajo (kot se sliši) s "krediti za nepremičnine samo do Rapalske meje", tega ne moremo potrditi, ker so to govorice. Dejstvo je, da je to kapital, ki je na razpolago izključno za slovenske nepremičnine. Posledica je rast cen nepremičnin pri nas. Cene so zrasle od 7 do 10 krat.
Bo na tem lepem koščku Slovenije še moč slišati slovensko besedo, občudovati kulturno krajino, ki je navdihnila toliko naših velikanov duha?
