Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar
Prometni znaki (foto: Jože Bartolj)
Prometni znaki

ISKRENA HVALA: PSI zbrala 42.325 EUR

Slovenija | 07.03.2011, 12:01

Za nami je Pustna Sobotna iskrica 2011. Pustni ples z dobrim namenom je znova presegel naša pričakovanja in narisal nasmeh na obraze slovenskih misijonark in otrok v Ruandi in Burundiju.

In kako uspešni smo bili? Dejstva so naslednja:

  • na dobrodelno pustovanje je prišlo skoraj 2.000 maškar,
  • s telefonskimi in sms darovi, darovi maškar v dvorani, z Lučkami, brezalkoholno pijačo Pivovarne Union, Blatnikovimi in Trojanskimi krofi smo zbrali 42.325 €
  • ves denar je namenjen obnovi Centra za podhranjene v Burundiju in šolanje v Ruandi, ves denar!
Odličen občutek je narediti nekaj dobrega. Pa ne samo to: sodelavci smo se še bolj povezali med seboj in, tako smo prepričani, naredili dober radijski program, ki je nagovarjal poslušalce.

Radio Ognjišče je akciji namenil celo vrsto priprav, programski čas in delo sodelavcev, nastopajoči so se odrekli vsakršnemu honorarju. Veseli smo, da ste tudi vi dodali svoj delež in, da je Pustna Sobotna iskrica 2011 obrodila sad, ki se ne kaže le v zbranem denarju, ampak tudi v mnogih lepih spominih, čudovitih odmevih, pisanih fotografijah in video zapisih na spletnih straneh. Narisala je nasmeh na dveh celinah in v mnogih srcih!

Pust je bil dober. Hvala vsem! Bog povrni!


Darovanje prek spleta je še vedno mogoče s preprostim klikom
na tole povezavo!


Zgodba, ki smo jo danes nadaljujevali s Pustno Sobotno iskrico 2011, se je začela pred devetimi leti, ko smo razmišljali kakšno prireditev naj pripravimo za naše najmlajše poslušalce. Odrasla ušesa so se namreč pridno srečevala na Gala koncertih, mnogih srečanjih Prijateljev Radia Ognjišče, otroške prireditve pa takrat še nismo spravili skupaj. In rodil se je pustni ples z dobrim namenom.

Najprej nas je odneslo v telovadnico na Vrhniko, v naslednjih letih pa smo gostovali še v Šenčurju in v Hali komunalnega centra v Domžalah. Nato smo vrgli sidro v našo neposredno bližino in spoznali, da je „delati pri sosedu“ lepa prednost. Tako je Pustna Sobotna iskrica našla zavetje v Športni dvorani Zavoda sv. Stanislava. Tudi ob tej priložnosti se Zavodu zahvaljujemo za vedno znova odprta vrata.

Seznam tistih, ki bi morali biti deležni naše zahvale je dolg. Tu so zvesti pokrovitelji, pekarne in gostinska podjetja, ki nam podarjajo krofe, pijačo, sladice, prek katerih zbiramo darove, tu so prostovoljci, ki pomagajo pri pripravi dvorane, glasbeniki, ki se odpovedo vsakršnemu honorarju in oblikujejo program našega plesa. Hvala vsem, ki poklanjajo nagrade, s katerimi osrečimo najlepše maske … Predvsem pa izražamo hvaležnost vam, našim poslušalcem, ki vsako leto znova potrdite, da čut za človeka v stiski ni onemel. Bog lonaj!

Radostni in hvaležni se oziramo nazaj in zremo k otrokom, ki so prišli do hrane, ki jo je odplavila povodenj na Madagaskarju, tam pridno dela tudi buldožer za katerega ste darovali. V Kambodži imajo otroci lepo šolo, v Amazoniji pa obnovljen šolski center in čolne, ki premagujejo vrtince Amazonke. V prvih letih smo pomagali Zambiji, vmes, z vašim denarjem, kupili pripomoček, s katerim slepi upravljajo z računalnikom. Ponosni smo, da nam zaupate. Tudi letos zagotavljamo, da bomo prav vsa zbrana sredstva, prek Misijonskega središča Slovenije, darovali sestram v Burundiju in Ruandi!

PSI - družinska zmagovalna maska
PSI - družinska zmagovalna maska © Jože Bartolj

Pustna Sobotna iskrica torej tudi letos vabi k darovanju! Pri tem nam pomagajo tudi mnogi, ki so Afriko, posebej pa Ruando in Burundi, spoznali od blizu.

s. Vesna Hiti, misijonarka v Ruandi: „Če ne bi bilo pomoči iz Slovenije, se tu marsičesa ne bi moglo izpeljati. Na mnogih misijonih je čutiti Slovenijo in srce dobrega človeka izpod Alp!“

PSI - skupinska zmagovalna maska
PSI - skupinska zmagovalna maska © Jože Bartolj

s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju: „V Rwisabiju so ljudje ubogi, brez zemlje za obdelovanje, veliko je podhranjenih otrok! Center v katerem pomagamo staršem in prizadetim otrokom je nujno potreben obnove. V njem skušamo vzgajati matere, ki ne vedo kako z malo hrane skrbeti za otroke.“

PSI - posamezna zmagovalna maska
PSI - posamezna zmagovalna maska © Jože Bartolj

Stane Kerin, ravnatelj Misijonskega središča Slovenije: „V Ruandi se je leta 1994 zgodil grozovit genocid, ki je na otrocih pustil grozne posledice. 99,9 % otrok je bilo priča nasilju, 80% otrok so ubili katerega izmed družinskih članov, 60% otrok je bilo priča umorom z mačeto. Vse to je del njihovega kolektivnega spomina, ki v posamezniku pusti posledice.“

Avgust Horvat, salezijanec, nekdanji misijonar v Burundiju: „Otrok v Burundiju je zvedav, vedno pripravljen razkriti svoje srce. Rad sem skrbel za njihovo veselje, družili smo se ob pesmi, zvokih bobnov, pri igranju nogometa. Nadvse radi imajo tudi šolo. Pouk poteka v velikih razredih, sredstev za vse vedoželjne glave pa ni dovolj. Pomoč je nujna!“

s. Anka Burger, misijonarka v Burundiju: „Težave v naših deželah so tudi zato, ker je gospodarstvo na psu. Ni industrije, ni služb. Mladi imajo pogosto težave, ko, po končanem šolanju, ne najdejo zaposlitve. Tudi zato je ponekod veliko kriminala.“

Jana Lampe, Slovenska Karitas:
„Burundi je ena najbolj revnih držav na svetu. Skoraj 70 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, pogosto nimajo osnovnega za življenje, ni pitne vode, ni dostopa do šolanja. Kar se nam zdi samoumevno je v tem delu Afrike čisti luksus!“

Gobe
Gobe © Jože Bartolj

Jože Možina, ki je kot TV novinar obiskal Afriko: „V Afriki se ves čas prepletajo bolezen, smrt in življenje. Pri slednjem imajo misijonarji ogromne zasluge, rešujejo življenja!“

Stopimo skupaj za Burundi in Ruando
Stopimo skupaj za Burundi in Ruando © MISSIO

Upamo, da so vas besede tistih, ki so se z Burundijem in Ruando srečali od blizu, nagovorile. Pomagajte Pustni Sobotni iskrici priti do cilja: rada bi obnovila Center za podhranjene v Rwisabiju (Burundi) in pomagala dvajsetim dijakom v kraju Butare (Ruanda), da bi lahko nadaljevali šolanje.

Tudi letos je darove mogoče oddati tudi po elektronski poti s pomočjo spletnega obrazca ali pa preko našega SMS predala. Povezavo oziroma napotke najdete v nadaljevanju, naj vas opozorimo le na to, da s pomočjo spletnega obrazca lahko oddate tudi sporočilo sestram misijonarkam, ki jim ga bomo radi posredovali.


 


O namenu letošnjega dobrega dela smo se pogovarjali z ravnateljem Misijonskega središča Slovenije Stanetom Kerinom

Stane Kerin
Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin © Jože Bartolj

 

Za kakšni deželi (Ruanda, Burundi) gre?

Sta majhni državi v srcu Afrike. Vsaka je malo večja od Slovenije, obe ležita poleg večje države Kongo. Ruanda je „dežela tisočerih gričev“ in, kot pravi papež, tudi „dežela tisočerih možnosti“.

Ta del Afrike je prijeten za bivanje, zelo gosto naseljen in je morda tudi zato priča mnogim nesporazumom. V Ruandi se je leta 1994 zgodil grozovit genocid, ki je na otrocih pustil grozne posledice. 99,9 % otrok je bilo priča nasilju, 80% otrok so ubili katerega izmed družinskih članov, 60% otrok je bilo priča umorom z mačeto. Vse to je del njihovega kolektivnega spomina, ki v posamezniku pusti posledice. Prav je, da jim skušamo prinašati upanje, veselje, nekaj dobrega in lepega!

S. Bogdana Kavčič
Stopimo skupaj za Burundi in Ruando © MISSIO

Kam in komu konkretno bo namenjena naša pomoč?

V Rwisabiju, v Burundiju je dispanzer, v katerem skrbijo za podhranjene. Radi bi ga obnovili. Misijonarji se borijo proti tej nadlogi tretjega sveta. Ljudje v tem delu sveta v glavnem nimajo možnosti nakupovanja v trgovini. Če je otrok več, rado zmanjka hrane. Podhranjenost, če otrok ni deležen prave obravnave, lahko pelje v smrt ali pusti hude posledice.

Glavna skrb ljudi v Afriki je preživetje. Šele, ko družina poskrbi za osnovno življenje, lahko razmišlja o šolanju otrok. Veliko otrok je zaradi vojne ostalo brez staršev, nikakor si ne morejo zagotoviti potrebnega za obisk pouka.

Dviguje se število tistih, ki si ne morejo privoščiti šolanja. Tudi zato so sestre v Burundiju pomislile, da bi Pustna Sobotna iskrica lahko pomagala vsaj nekaterim, ki bi z zbranimi sredstvi lažje nadaljevali svoje izobraževanje. Pot k napredku namreč vodi le preko izobraževanja, le z njim lahko spreminjamo svet na lepše. Bolj, kot je človek izobražen, manj je možnosti za nasilje.

Pomoč bo torej namenjena otrokom. Kako živijo otroci v Afriki, kakšno otroštvo imajo?

V afriških deželah se vedno srečuješ z veseljem. V tamkajšnjih ljudeh, tudi v najmlajših, je veliko radosti. Takega veselja pri nas ne poznamo več. Zelo spretni so v izdelavi igrač, nekaj bananinih listov, in že imajo žogo. Najdejo žico, pa ustvarijo avtomobilček … Ko se srečaš z afriškim otrokom, ti vedno podari nasmeh, njihova dobra volja je nalezljiva!

Kdo bo tisti, ki bo našo akcijo vodil v Afriki?

Sodelovali bomo s sestrami v Ruandi, kjer je center sester usmiljenk. S. Bogdana je v centru, s. Vesna na višini 2000 metrov nad morjem, s. Anka pa dela v kraju, ki je na poti proti Kongu. Zagotovo lahko zatrdim, da sestre zelo natančno vodijo vse, kar je povezano z dobrodelnimi akcijami in vem, da bomo o porabi sredstev sproti in zanesljivo obveščeni!

Kako bi povabili k sodelovanju na Pustni Sobotni iskrici?

Pustna sobota je priložnost za veselje, ne zadržimo ga zase, delimo ga z drugimi. Le tako bo naše veselje lahko še večje. Ruanda in Burundi sta deželi tisočerih gričev in priložnosti. Nam pa ponuja tisoč in eno možnost za dobro delo. Izkoristimo to, ki se nam ponuja to soboto. Vabljeni k darovanju in na ples, ki je vsako leto znova prijetna izkušnja in druženje podobno mislečih!

Slovenija, Radijski utrip
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...