Jezus o nenasilju in viru notranjega miru
| 19.02.2011, 23:03 Blaž Lesnik
V 7. nedelji med letom poslušamo nadaljevanje Matejevega evangelija o Jezusovem govoru na gori. Tokrat gre za njegov nauk o nenasilju in dostojanstvu. Vabljeni k premišljevanju po metodi lectio divina.
UVODNA MOLITEV
Jezus, ti si učitelj poglobljenosti in nenasilja. Pokaži mi, kako naj v sebi najdem vir notranjega miru, ki mi bo omogočil mirno živeti s samim seboj in z drugimi ljudmi. Pokaži mi temelje mojega dostojanstva, ki so hkrati temelji dostojanstva vsakega človeka.
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.«
»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
LECTIO (branje)
Jezus v govoru na gori uči množico o tem, kako naj razume in živi duha postave, ki jo je Bog razodel Izraelu. Najprej v Blagrih spregovori o neomajnem upanju, ki je temelj za življenjsko izpolnjenost, zaupanje v to, da ima, čeprav tako vedno ne kaže, Bog zadnji besedo. Nato je spodbudil množico, naj živi s tem upanjem med drugimi ljudmi in tako postane sol zemlje. Se pravi da postanejo dejavniki spremembe in preobrazbe. Samo ljudje, ki imajo upanje, lahko spreminjajo svet brezupa v svet novih, boljših možnosti. V petih izrekih je nato Jezus ljudi poučil o pomenu življenja, ki posega po globini in se ne zadovoljuje s površnimi sodbami. Takšno poglobljeno življenje je pot k odgovornemu ravnanju, ki zajema iskrenost in spoštovanje do sebe in drugih. Vaš "da" naj bo "da" in "ne", "ne".
Jezus je torej spregovoril o zaupanju v Boga, o peobrazbi posameznika in družbe ter o življenju iz globine. Ravnokar pa smo prebrali še dva izredna izreka, ki govorita o tem, kako se soočiti s krivico in nasiljem. Tudi tokrat Jezus ne govori površno, temveč o globljih vzrokih nasilnih konfliktov. Najprej spregovori o maščevalnosti. Obstaja namreč razlika med pravičnostjo in maščevalnostjo. Tako ena kot druga se prebudita v nas, ko nam je storjena krivica. Jezus opogumlja ljudi, naj ohranijo svoje dostojanstvo s tem, da se ne spustijo tako nizko kot tisti, ki jim delajo krivico. Glede tega poda tri primere, ki v nas skoraj refleksno spodbujajo takojšnji nasilni protiukrep.
Fizično nasilje najbolj kliče po takojšnjemu protiukrepu, klofuta po klofuti... Toda kdo lahko zagotovi, da se bo nasilje s tem ustavilo? Čeprav se morda sliši pravično, vendarle ni modro.
Druga oblika nasilja je kraja ali odtujitev osebne lastnine. Res je, da mi lahko nekdo ukrade nekaj, kar je v moji lasti. Toda dostojansta človeku nihče ne more ukrasti. Nasilnik se istoveti s tem, kar krade, okradeni pa pozna svojo dostojanstvo kot notranjo kvaliteto. Protiukrep naj ne bo v tem, da se z nasiljem borim za to, kar ni bistveno, temveč da ohranim mir in pridem do pravice po nenasilni poti.
Tretja oblika nasilja je izkoriščanje. Recimo, da me nekdo sili v nekaj, do česar nima pravice. To je res ponižujoče in stvar kliče k nasilnemu odzivu oziroma uporu. Jezus, podobno kot pri obleki, tudi tukaj priporoča prekomerno ponižnost, ki pa ima za cilj pokazati nezrelost nasilneža. Na noben način naj ne bo nasilna reakcija prva in edina. Podobno ravnaj tudi, ko si nekdo od tebe kaj sposodi.
Na čem Jezus temelji svoj nauk o nenasilju? Predvsem na tem, kako Bog ravna s krivičnimi. Tako namreč, da jim daje novih priložnosti: sonce namreč vstaja tako nad krivičnimi kot nad pravičnimi. Vsak nov dan je nova priložnost, tako za ene kot za druge. Nasilje ni pot do pravičnosti, temveč pot do vse večjih in globljih konfliktov. Sovraštvo do sovražnikov je njihova zmaga, saj samo sovraštvo lahko človeka resnično oropa dostojanstva.
Skratka, Jezus poziva ljudi, naj med seboj živijo v miru in spoštovanju. Kljub temu, da smo nagnjeni h krivičnosti in nasilju, je modro iskati pravičnosti brez nasilja. Pri tem ne gre samo za mene, za nas. V tem delu govora na gori močno odmeva njegovih enajst blagrov nad tistimi, ki imajo zaupanje, dostojanstvo in mir v Bogu.
MEDITITATIO (premišljevanje)
Razmisli...
Kako čutiš v sebi Jezusov nauk o nenasilju? Kakšen občutek, notranji okus ti pušča?
Kako razumeš svoje dostojanstvo? Od česa je odvisno? Kdo ali kaj misliš, da ti ga lahko odvzame ali potepta?
Kako lahko svoje dostojanstvo spet najdeš? Ali se ti zdita nasilje in sovraštvo rešitev?
Kako lahko do pravice prideš po drugačni, bolj konstruktivni poti?
Kaj zate pomeni ljubiti svoje sovražnike? Kaj tvojemu dostojanstvu dodaja sovraštvo do kogar ali česarkoli?
Kaj ti resnično prinaša notranji mir?
