Helena Zevnik Rozman
Karitas in Zakon: „Borili smo se za marsikaj“
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Državni zbor bo v teh dneh najverjetneje potrdil zakonodajo, ki prvič sistemsko ureja prostovoljstvo v Sloveniji. To bo v evropskem letu prostovoljstva še kako pomemben korak naprej na tem področju. Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot družbeno koristno delo, definira prostovoljske organizacije, pravice, obveznosti in načela ter mehanizme, ki naj bi pomagali h krepitvi sodelovanja pri prostovoljskem delu. O prednostih in pomislekih ob dokumentu smo se pogovarjali s Slovensko Karitas, prostovoljsko ustanovo v Cerkvi na Slovenskem.
„Prostovoljstvo je nosilec družbe v Sloveniji“
Kot je za naš radio povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman, je Zakon o prostovoljstvu potreben, ker to področje ni bilo regulirano na sistemski ravni. „Do sedaj so prostovoljstvo nekako regulirali samo določeni zakoni s posameznih področij, npr. področje obrambe je določalo delo gasilcev itd.“ Predvsem je bilo pomembno opredeliti pojem, pravice (npr. glede stroškov) ter dolžnosti in pravice organizacij. Ena od teh je Karitas, ki ima več kot 8000 prostovoljcev na vseh nivojih, župnijskem, škofijskem in nacionalnem.
Kakšne ugodnosti zakon prinaša?
Zakon prostovoljsko delo opredeljuje kot „delo, ki ga posameznik po svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali neposrednih ali posrednih materialnih koristi zase opravlja v dobro drugih ali v splošno korist“, navaja Zevnik Rozmanova. Med drugim zakon določa minimalne pogoje organiziranega prostovoljskega dela, „kako vzpostaviti nek dogovor ali relacije zaščite, govorimo lahko tudi o zavarovanjih prostovoljcev in seveda povračilu stroškov – katere lahko sploh dobi, ali so to potni stroški ali prehrana, lahko tudi kaj drugega“. V drugem delu se zakon dotika spodbujanja razvoja in spremljanja prostovoljstva, kjer se država zavezuje za pripravo strategij ter ugodnosti, ki naj bi jih prostovoljstvo imelo. Kot eno pomembnejših ugodnosti je sodelavka Karitas omenila, da bi na javnih razpisih država poskušala deset odstotkov razpisanih sredstev nameniti prostovoljskim organizacijam. Zakon tudi vpeljuje nagrado za življenjsko delo prostovoljcev, podobno kot je npr. Prešernova nagrada.
Ovire za Cerkev – ali 400 župnijskih oratorijev ni prostovoljstvo?
Do sedaj je bilo sicer prostovoljstvo stvar navdušenja, „ljudje so prišli, naredili in to je bilo to“. Zakon pa zdaj uveljavlja dodatno administracijo ali evidentiranje, kar bo podlaga za spremljanje podatkov, koliko prostovoljstva se resnično opravlja v Sloveniji, še pravi Zevnik Rozmanova, ki je sodelovala v delovni skupini za pripravo zakonodaje. Na vprašanje, kako je priprava potekala, je odgovorila, da so se borili za marsikaj. „Morate vedeti, da je ta zakon pripravilo Ministrstvo za javno upravo in da so bili v začetku členi mogoče še bolj administrativno naravnani, še bolj strogi in togi, tako da je bilo naše delo predvsem mehčanje dikcij, upoštevanje tudi kakšnih posebnosti. Ves čas je bilo treba opozarjati, da je to prostovoljsko delo in ne uradniško.“ Zevnik Rozmanova je še posebej razočarana, ker se ji ni uspelo dogovoriti o 9. členu. Ta namreč omenja, kdo so lahko prostovoljske organizacije, in v svoji dikciji nekatere organizacije izloča, „med njimi tudi Cerkve in verske skupnosti“. Po besedah Zevnik Rozmanove so po dolgih pogajanjih prišli do oblikovanja besedila, da lahko verske skupnosti, ki imajo status humanitarne organizacije na nacionalni ravni (npr. Slovenska Karitas in škofijske Karitas) sicer lahko pridobijo naziv prostovoljske organizacije, problem pa še vedno ostajajo župnijske Karitas. „Teh je okoli 400 in tega statusa žal ne morejo pridobiti, ker delujejo samo na lokalni ravni,“ kar je spet omejitev iz že obstoječega Zakona o humanitarnih organizacijah. Zakonodajalec je po mnenju Zevnik Rozmanove v verskih skupnostih videl samo problem. „Srečala sem se z mnogimi stereotipi, češ da Cerkev ni čisto prostovoljstvo ali prava oblika tega.“
Prostovoljsko delo bo odslej enakovredno vsem drugim delom v Sloveniji
Priznanje prostovoljcev je ena od zelo svetlih točk, kljub pomanjkljivostim zakon prinaša optimizem, meni predstavnica Karitas. Prostovoljci morajo imeti v mislih predvsem poslanstvo v smislu evangeljske drže usmiljenega Samarijana, ki nas nagovarja, da pomagamo komurkoli.
