Kristjani v Egiptu se bojijo, da bodo oblast prevzeli Muslimanski bratje
Cerkev po svetu | 11.02.2011, 08:00 Marta Jerebič
Kristjani v Egiptu se bojijo, da bo v primeru Mubarakovega odstopa njegovo vrzel zapolnila radikalna islamska ideologija.
Poročilo o odzivih kristjanov na proteste je za bližnjevzhodno katoliško združenje Catholic Near East Welfare Association napisal podpredsednik papeških misijonskih dejavnosti v Egiptu Issam Bishara. Čeprav se nekateri glavni voditelji opozicije v tej vstaji kažejo kot moderni laični reformatorji, so cerkveni voditelji prepričani, da je glavni motor, ki neti in organizira demonstracije, skupina Muslimanski bratje. Kristjani, ki sestavljajo 10 odstotkov prebivalstva, se bojijo, da se namerava ta skrajna organizacija polastiti oblasti na prihodnjih volitvah, piše Bishara.
Voditelj koptske pravoslavne cerkve Shenouda III. podpira Mubarakov režim in poziva koptske pravoslavne kristjane, naj se ne udeležujejo uličnih protestov. Koptski pravoslavni patriarh, ki vodi 95 odstotkov egiptovskih kristjanov, zagovarja program notranjih reform. Doslej večina demonstrantov, ki nasprotujejo predsedniku Mubaraku, v celotno podobo ni mešalo vere. Toda pomembna vloga Muslimanskih bratov, za katero menijo, da je najbolje organizirana opozicija Mubarakovi narodni demokratični stranki, med egiptovskimi kristjani zbuja zaskrbljenost. Cilj Muslimanskih bratov je islam narediti za edino referenčno točko za egiptovsko vlado in družbo.
'Koptski kristjani, prav tako pa tudi armenski, grški pravoslavni, latinski, maronitski in melkitski grkokatoličani, se vsi bojijo podobne usode, kakršna je doletele iraške kristjane,' je zapisal Bishara. Spomnil je, da je odsotnost oblasti v tej deželi pustil manjšine, zlasti kristjane, na obrobju in izpostavljene terorju islamskih skrajnežev in zločincem.
Med egiptovskimi kristjani je zavladal velik strah že po bombardiranju cerkve 1. januarja, ko je bilo ubitih ali ranjenih več kot 100 vernikov. Organizacija Muslimanski bratje se uradno opredeljuje kot nenasilno gibanje, vendar pa njene zveze z Al- Kaido in drugimi skrajnimi skupinami njene izjave o miru postavljajo pod vprašaj.
Mednarodna zagovornica človekovih pravic Nina Shea, ki vodi center za versko svobodo na Hudsonovem inštitutu v Washingtonu, svari zahodni svet, naj bo do Muslimanskih bratov skrajno previden zaradi njegove zgodovine in zaradi nedavne težnje po radikalizaciji egiptovske verske kulture nasploh. Povedala je, da je organizacija nastala v Egiptu v 20. letih prejšnjega stoletja z nasilnimi težnjami in nasilno taktiko, ki pa jo je zaradi pritiska spremenila v zmerno.
Po drugih krajih, kjer je uspevalo, na primer v Gazi ali v Sudanu, pa je vse drugo kakor zmerna. Kratkoročno pričakuje, da bodo zaradi taktike zmerni. Srednjeročno pa se bodo vrnili k svojim koreninam z osrednjim načelom vsiliti islamsko pravo vsemu Egiptu.
Tisti na zahodu, ki brez pridržka podpirajo protestnike, stavijo veliko v pokru in morajo upoštevati, da se še nobena ljudska vstaja na Bližnjem vzhodu ni končala v bolj demokratičnem ali pluralističnem vladnem sistemu. Ni nobenega primera, na katerega bi se mogli sklicevati, po drugi strani pa je primer Irana, kjer se je leta 1979 ljudski upor proti avtoritarnemu voditelju, ki so ga podpirale Združene države, končal tako, da ga je zamenjal Ajatolah Homeini, uvedli pa so islamsko pravo za vso državo.
Če bi prevzelo oblast muslimansko bratstvo, lahko kristjani pričakujejo, da bodo živeli kot 'dimi', kakor muslimani določajo za nemuslimane izgubo številnih zakonskih zaščit. Pri tem vladi ni treba kristjanov uradno terorizirati, ampak uradniki preprosto ignorirajo ali celo nemo dovolijo versko motivirano nasilje in zatiranje od drugih segmentov družbe.
Danes približno dve tretjini kristjanov na Bližnjem vzhodu živi v Egiptu. Samo zaradi tega, pravi Sheaova, bi utegnil imeti prevzem oblasti Muslimanskih bratov drastične posledice za kristjane na vsem območju. 'Če pridejo na oblast, utegnemo videti dejanski konec navzočnost domačih kristjanov na Bližnjem vzhodu prej, kot si moremo misliti, je še povedala zagovornica človekovih pravic Nina Shea.
