Utrinki iz življenja vesoljne Cerkve od 31. 1. - 4. 2. 2011
Cerkev po svetu | 06.02.2011, 12:42 Marta Jerebič
Pismo hrvaških škofov pred papeževim obiskom. Zunanji ministri EU niso uspeli sprejti deklaracije o obsodbi verskih preganjanj. Pa tudi pozitivne novice iz Iraka o gradnji katoliške univerze in bolnišnice. In še drugi utrinki.
Pismo hrvaških škofov pred papeževim obiskom
Hrvaški škofje so v pastoralnem pismu vernike pozvali, naj se z molitvijo pripravijo na papežev obisk 4. in 5. junija ter se udeležijo srečanj z njim. Vabilo je posebej namenjeno družinam, saj je osnovni povod papeževega obiska, poleg molitve na grobu bl. Alojzija Stepinca, ravno prvo srečanje hrvaških katoliških družin. Škofje poudarjajo, da Benedikt XVI. prihaja v ozračje resne kulturne, gospodarske in politične krize, v ozadju katere se v resnici nahaja globoka duhovna kriza. Ta kriza širi malodušnost, poglablja ideološke in druge razdelitve, povečuje nezadovoljstvo, slabo vidne so tudi poti za izhod. »Papež prihaja v času, ko se Hrvaška nahaja pred vstopom v Evropsko unijo, kar nas postavlja pred nova vprašanja in izzive, obremenjene s pričakovanji in negovotovostmi,« pišejo hrvaški škofje in dodajajo, da se na podlagi dosedanjih obiskov zavedajo, da vsak papežev pastoralni obisk ljudem prinaša upanje, vrača ponos, budi notranjo moč, daje pogum in krepi samozavest o lastni vrednosti in plemenitosti, ki obstaja v hrvaškem narodu.
Papež sprejel avstrijskega veleposlanikaPapež Benedikt XVI. je v četrtek sprejel novega avstrijskega veleposlanika pri Svetem sedežu, Alfonza M. Klossa. V nagovoru je spregovoril o krščanskih koreninah Evrope, odnosih med državo in verstvi, obrambi družine in tradicionalenega zakona med možem in ženo. Sveti oče je ob tem pohvalil prizadevanje Avstrije, da se je v evropskem parlamentu zavzela za obrambo križa v javnosti ter aktivno sodelovala pri pripravi resolucije o verski svobodi.
Zunanji ministri EU niso uspeli sprejti deklaracije o obsodbi verskih preganjanjZunanji ministri pa se na srečanju minuli ponedeljek v Bruslju niso uspeli dogovoriti o skupni deklaraciji, ki bi obsodila verska preganjanja. To je obžalovanja vredno dejanje, je v sporočilu za javnost zapisala Komisija škofovskih konferenc Evropske unije. Do dogovora ni prišlo, ker naj bi v deklaraciji posebej obsodili napade na kristjane. Evropski parlament in Evropski svet sta se sicer že sredi januarja izrekla glede nasilja nad kristjani in tako začela pripravljati pot posebni obsodbi preganjanja. V zadnjih letih ne gre več zgolj za osamljene primere nasilja. Statistike glede verske svobode kažejo, da je večina napadov namenjena prav proti kristjanom.
Nemški katoličani za večji sprejem iraških beguncev v NemčijiNemško združenje katoličanov je zvezno vlado pozvalo, naj država sprejme več iraških kristjanov. Nemčija je doslej že sprejela 2 tisoč 500 beguncev. Glede na to, da je Irak v zadnjih leth zapustilo od 800 tisoč do 1,2 milijona kristjanov, pa Nemčija ne bi smela odkloniti sprejema novih beguncev, je v pismu kanclerki Angeli Merkel napisal predsednik omenjenega združenja.
Gradnja katoliške univerze in bolnišnice v IrakuIz nekaterih delov Iraka pa kljub temu prihajajo dobre novice. Nadškofija Arbil načrtuje gradnjo univerze in bolnišnice. Na njeno območje, ki se nahaja na sorazmerno mirnem severu države, se priseljuje vedno več kristjanov, med njimi tudi strokovno usposobljenih za poučevanje in zdravstvo. Zemljišči za stavbi bo nadškofiji podarila krajevna oblast. Univerzo in bolnišnico bo vodila Cerkev, vendar bosta odprti za vse ljudi ne glede na njihovo versko ali politično pripadnost. Ustanovi bosta prinesli nova delovna mesta, usposabljanje in druge možnosti za več tisoč kristjanov na tem območju in seveda priložnost, da kristjani gradijo prihodnost zase doma.
Cerkev v Braziliji se sooča z relativizmomCerkev v Braziliji se srečuje s podobnimi problemi kot v Evropi. Eden izmed njih je relativizem, je dejal upokojeni salvadorski nadškof, kardinal Geraldo Majella Agnelo (izg. Heraldo Maheja Anjelo), sicer eden najpomembnejših kardinalov v Latinski Ameriki. V pogovoru za televizijsko agencijo Romereports je spregovoril tudi o spominih na Janeza Pavla II. Kot tajnik Kongregacije za bogoslužje in zakramente je bil 8 let eden izmed njegovih glavnih svetovalcev. Benedikta XVI. pa je opisal kot umirjenega človeka, polnega veselja, ki se tudi v trenutkih stiske nikoli ne pritožuje.
25. obletnica obiska Janeza Pavla II. v Indiji
V Indiji so v torek začeli 10-dnevno praznovanje ob 25. obletnici obiska Janeza Pavla II. Tiskovni predstavnik indijske škofovske konference je za agencijo Fides povedal, da bodo dogodki v teh dneh močno sporočilo miru, pravičnosti in enotnosti, ki ga država potrebuje v luči revščine, neenakopravnosti in ponekod tudi verskega preganjanja. Slovesnosti, ki so predvidene v petih večjih indijskih mestih, vodi papežev odposlanec kardinal Murphy O'Connor. Janez Pavel II. je leta 1986 obiskal 14 krajev v Indiji.
Ustanovljen vojaški ordinariat v BIH
Medtem ko pri nas še vedno čakamo na vojaški ordinariat, so ga v Bosni in Hercegovini dobili minuli teden. Vatikan je papežev odlok o njegovi ustanovitvi objavil v torek, za prvega vojaškega ordinarija pa je imenoval 57-letnega Toma Vukšića, dosedanjega generalnega vikarja škofije Mostar.
