Pastoralno pismo hrvaških škofov pred papeževim obiskom

Cerkev po svetu | 02.02.2011, 21:37 Marta Jerebič

Cerkev na Hrvaškem se z velikim pričakovanjem pripravlja na pastoralni obisk papeža Benedikta XVI., ki bo potekal 4. in 5. junija. Ob tej priložnosti so hrvaški škofje napisali pastoralno pismo in v njem hrvaške vernike pozvali, da se z molitvijo pripravijo na papežev prihod ter se udeležijo srečanj z njim.

Vabilo je posebej namenjeno družinam, saj je osnovni povod papeževega obiska, poleg molitve na grobu bl. Alojzija Stepinca, ravno prvo Nacionalno srečanje hrvaških katoliških družin, piše v pismu. »Zakonska zveza,« pišejo hrvaški škofje, »je izvor in temelj, družina pa prva in življenjska celica družbe. Družina je prva šola družbenih kreposti, brez katerih človeška družba ne more obstajati, saj se vse kreposti, ki jih družba ceni in potrebuje, se rodijo predvsem v družini.

Družinska vzgoja je zatorej odločilna za celotno družbo,« pišejo škofje in izpostavljajo težave, s katerimi se danes spoprijema hrvaška družina, kar posledično ogroža prihodnost celotnega naroda. V pismu, ki ga je poleg predsednika Hrvaške škofovske konference, nadškofa Marina Srakića, podpisalo še 20 hrvaških škofov in nadškofov, so omenjeni tudi trije obiski Janeza Pavla II., ki so se vedno dogodili v pomembnih trenutkih hrvaške cerkvene in narodne zgodovine ter pustili trajno sporočilo in smisel.

Enako je tudi s papežem Benediktom XVI., ki »dobro pozna razmere, v katerih živi Cerkev na Hrvaškem, in okoliščine, v katerih se nahaja hrvaški narod«. Srečanja s svetim očetom povezujejo preteklost in sedanjost, minljivost in večnost, sprejemanje in darovanje. V njihovem središču je vera, premišljevanje Božje besede, evharistija, molitev za priprošnjo Blažene Device Marije in svetnikov, glas apostolskega nauka pa se iz ene krajevne Cerkve širi po vsem svetu.

Hrvaški škofje izpostavljajo povezanost s Petrovimi nasledniki. »V najtežjih trenutkih naše zgodovine so nam bili najbližje in najbolj zvesti,« piše v pismu. Pri tem škofje dodajajo, da se je zahvaljujoč tej bližini oblikovala njihova bogata kulturno-zgodovinska in duhovna dediščina, po kateri se jih z lahkoto prepozna kot graditelje in dediče evropske kulture. Ta bližina jih tudi zavezuje, da prisluhnejo tistemu, kar Sveti Duh po svetem očetu danes govori hrvaški Cerkvi in narodu.

V pismu piše, da Benedikt XVI. prihaja v ozračje resne kulturne, gospodarske in politične krize, v ozadju katere se v resnici nahaja globoka duhovna kriza. Ta kriza širi malodušnost, poglablja ideološke in druge razdelitve, povečuje nezadovoljstvo, slabo vidne so tudi poti za izhod. »Papež prihaja v času, ko se Hrvaška nahaja pred vstopom v Evropsko unijo, kar nas postavlja pred nova vprašanja in izzive, obremenjene s pričakovanji in negovotovostmi,« pišejo hrvaški škofje in dodajajo, da se na podlagi dosedanjih obiskov zavedajo, da vsak papežev pastoralni obisk ljudem prinaša upanje, vrača ponos, budi notranjo moč, daje pogum in krepi samozavest o lastni vrednosti in plemenitosti, ki obstaja v hrvaškem narodu.