Bečirović: Dogajanje v Egiptu lahko imenujemo revolucija
Slovenija
Režim Hosnija Mubaraka, četrtega egiptovskega predsednika, ki stavi na avtoritarni način vladanja, so v zadnjih dneh načeli množični protesti nezadovoljnih državljanov. Kaj je pripeljalo do vstaje ljudstva in kakšen bi lahko bil nadaljnji razvoj dogodkov smo vprašali Zijada Bečirovića z Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.
Slab gospodarski razvoj, revščina, težki življenjski pogoji. To so okoliščine, ki po mnenju Zahoda navadno privedejo do napetosti in nemirov, kakršnim smo priča v zadnjih tednih. A Bečirović poudarja, da je to le del resnice, vsaj v primeru Egipta. "30-letna nedemokratična in avtoritarna vladavina, kršitev človekovih pravic, zatiranje širših množic. To so glavni razlogi za vstajo in jo lahko imenujemo revolucija," je dejal. Prebivalcem Egipta je po njegovem prekipelo, ker so oblasti "namesto v razvoj gospodarstva denar porabljale za policijo, tajne službe in oboroževanje".
Kot še pravi Bečirović, je lahko dogajanje zadnjih dni ključnega pomena za bližnjevzhodni mirovni proces. "Položaj v Egiptu lahko vpliva na dogajanje v Izraelu, glede na to, da Izrael meji na Egipt, in lahko se poruši fiktivna politična in vojaška stabilnost."
Revolucionarni duh se je v Egipt razširil iz Tunizije, na ulice so se v zadnjih dneh odpravili tudi državljani Alžirije, Jordanije, Jemna in Sudana, po nekaterih napovedih bi lahko sledila tudi Sirija. "Gre za države, ki nimajo nafte. Tamkajšnji režimi nimajo dovolj denarja, da bi prebivalstvu namenili določene koncesije," pojasnjuje Bečirović. Kot dodaja, bodo prav zato omenjene države zelo težko preprečile, ustavile ali prestavile upore prebivalstva proti lastnim nedemokratičnim režimom.
