Tanja DominkoTanja Dominko
Nadškof msgr. Marjan Turnšek (foto: ARO)
Nadškof msgr. Marjan Turnšek

Nadškof Turnšek za Radio Ognjišče o dolžniški krizi nadškofije Maribor

Slovenija | 23.02.2011, 17:40

„Nekatere stvari se bodo ustavile, nekatere upočasnile, nekatere pa bodo tekle naprej,“ je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče o tem, kaj bo z investicijami, dejal novi mariborski nadškof metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek. „Delo sprejemam kot nekaj, kar mi prihaja tudi po Božji previdnosti.“ je poudaril nadškof.

„Verjamem v uspeh. Ampak ne zato, ker sem jaz tukaj v Mariboru, ampak verjamem zato, ker je v Cerkvi Kristus, in to je moja prednostna naloga kot škofa; postaviti Kristusa v središče Cerkve, v središče našega verovanja, v središče razmišljanja in usmerjenosti tako nadškofije, kakor potem vsake župnije, družine in vsakega posameznika. Vem, da je to naloga, ki jo Cerkev opravlja že 2000 let in ne morem reči, da do sedaj tega ni bilo, vendar se mi zdi, da smo v našem življenju naredili marsikaj, kar je Kristusa pomaknilo malo na rob. Tukaj čutim nalogo, da pomagam, da Kristusa zopet zagledamo kot Odrešenika,“ je dejal nadškof Turnšek.

Slovesnost ob menjavi na nadškofijskem sedežu v Mariboru bo 6. marca

V začetku pogovora je nadškof dejal, da je bil že ob prevzemu nalog seznanjen z delom nadškofije, zato je bila sprememba „le nadaljevanje tega, kar sem že prej delal.“ „Ker sem bil škof že v Murski Soboti, sem vsaj približno poznal naloge škofa v škofiji, poleg tega sem že eno leto bil tukaj kot pomočnik dosedanjega nadškofa, tako da sem v tem letu že dodobra spoznal naloge,“ je dejal nadškof in na vprašanje o personalnih spremembah dejal, da so se te zgodile že lani poleti, nato v jeseni na področju nadškofijske gospodarske uprave, ob nastopu službe pa je za novega generalnega vikarja nadškofije imenoval Janeza Lesniko. Slovesnost ob predaji in sprejemu službe nadškofa metropolita bo med dosedanjim nadškofom msgr. dr. Francem Krambergerjem in novim msgr. dr. Turnškom v nedeljo, 6. marca 2011, ob 15.00 uri v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. „Dela si do sedaj nisem nikoli sam izbiral, ko sem se odločil za duhovništvo, sem se dal na razpolago. Lahko rečem, da sem vedno dobil tisto mesto, kamor sam ne bi šel. Delo sprejemam kot nekaj, kar mi prihaja tudi po Božji previdnosti,“ je povedal nadškof, ki se zaveda, „da so v Cerkvi vedno težke naloge. Je vedno vihar, je tudi mirno, ampak je tudi vihar, kajti oceani so vedno veliki in na enem delu je lahko vihar, na drugem pa mirno. Če bi kdo mislil, da bi postal škof in bo mirno delal in užival, se je že v temelju zmotil.“

Odgovora o sanacijskem programu iz Vatikana še ni!

Sveti sedež, s katerim nadškofija po besedah msgr. Turnška sodeluje zelo dobro, še ni odgovoril na sanacijski načrt, ki so ga pripravili na nadškofiji. „Na žalost jasnega in dokončnega odgovora še ni. Pravzaprav so naši sodelavci v rednem in tesnem stiku s sodelavci v Vatikanu, saj se v teku pogajanj in dogovarjanj stvari nenehno spreminjajo. Kaj bo naprej, ni odvisno samo od mariborske nadškofije, ni odvisno samo od naših sodelavcev, ampak od vseh, tudi upnikov,“ je poudaril nadškof, ki o nadaljnjih korakih ni mogel govoriti. „Ko bo enkrat dogovor ali dogovarjanje končano, bomo vsi vedeli, kako naprej in kateri so naslednji koraki. Na žalost trenutno še tega ne morem reči, ker tako daleč stvar še ni prišla.“

Škoda škofij Celje in Murska Sobota bo najprej zaradi Rasti

„Nekatere stvari se bodo ustavile, nekatere upočasnile, nekatere pa bodo tekle naprej,“ je glede investicij, ki so v teku, dejal nadškof. „Tiste stvari, ki niso nujno potrebne in zahtevajo večje investicije ter niso življenjskega pomena za Cerkev, se bodo ustavile, dokler ne bo možno nadaljevati. Druge, ki so „srednjega pomena“ za naše osnovno delovanje, pastoralno delovanje ali na področju izobraževanja, tam bomo upočasnili in delali, kolikor bomo mogli s sredstvi, ki jih bomo na tak ali drugačen način pridobili. Osnovno življenje nadškofije pa bo teklo naprej, pač po možnostih, ki nam bodo v danem trenutku dane. Oznanjevanje bo teklo naprej, karitativno delovanje bo teklo naprej, vse druge oblike pastoralnega dela tako na nadškofijski kot dekanijski ravni, bodo tekle naprej.“ Na vprašanje, kakšno breme bosta pri finančni izgubi nosili škofiji Murska Sobota in Celje, glede na to, da sta v sklopu metropolije vključeni v delilno bilanco, pa nadškof odgovarja: „Njihova škoda bo najprej na Rasti, ker so sorazmerni lastniki Rasti. To, kar se bo zgodilo z Rastjo bo proporcionalno padlo tudi na obe škofiji, ki sta solastnici Rasti. Res da bo njihova prizadetost manjša, ker škofiji nista ničesar zastavljali za kredite na rasti, to breme pada samo na Nadškofijo Maribor. Glede ostalih stvari, ki se v delitveni bilanci še niso dokončno uresničile, pa spada v tisto, kar sem že rekel, da se bo upočasnilo.“

Strah je bil v začetku veliko večji, kot je danes

Nadškofa Turnška ob nedavnem poročanju medijev o razsežnosti nadškofijske dolžniške zgodbe ni presenetila. „Mene je presenetilo že malo prej, kakor vse druge, ker sem že pred enim letom prišel in se začel intenzivno ukvarjati s to situacijo. Prej nisem poznal v detajle vseh razsežnosti, zato sem seveda takrat bil presenečen in na začetku še veliko bolj prestrašen kot sedaj. Počasi, ko sem spoznaval stvari sem se v sebi umiril, jih enostavno predal Gospodu in rekel: Jaz bom delal kar morem, vem in znam, poiskal bom sodelavce, svetovalce in bomo naredili, kar je možno v tej situaciji.“ „Glede ocenjevanja vloge raznih organov, ki so po civilni plati postavljeni in obvezni, ne morem presojati, ker nisem strokovnjak na tem področju,“ pa je nadškof dejal o odgovornosti tudi nadzornikov pri poslovanju, kljub temu pa dodal, da zaupa, da „bodo to naredili tisti, ki so za to poklicani“. Pogovor ni šel mimo umika nadškofije iz družbe T2. „Nadškofija se je iz T2 umaknila takoj, ko je bilo to mogoče. Posredno, preko Zvona 1 pa se enostavno umakniti še ni dalo. Čeprav so takoj stekli postopki za prodajo T2, prodaja do začetka krize ni stekla, po nastopu svetovne gospodarske krize pa je bila prodaja praktično nemogoča.“

Imen ni potrebno posebej odkrivati, saj so ta že odkrita

Glede izjave Slovenske škofovske konference, ki govori tudi o sankcijah pa je poudaril: „Stvari v Mariboru so zelo kompleksne, zato je tudi odgovornost zelo široka in razpršena in je ni mogoče kar tako jasno določiti. Za to potrebujemo določen čas in v tem trenutku, ko je potrebno gasiti požar, ni čas za to, da bi se ukvarjali s preiskavami, za to bo gotovo še čas. Kar se imen tiče? V Cerkvi so vedno vse službe jasne, javne tudi napisane v naslovniku slovenskih škofij. Torej je na tej ravni osebne odgovornosti vedno transparentno, kdo je za kaj bil odgovoren, kdo je kaj delal tako, da tukaj imen ni potrebno odkrivati, saj so ta odkrita. Rad bi pa poudaril, da je v škofiji vendarle na zadnje za vse odločitve odgovoren škof, zato se jaz svoji odgovornosti nikakor ne morem izmakniti.“

Pri pridobivanju evropskih sredstev ni šlo za ponarejanje listin; 2 milijona evrov bodo vrnili

V minulih dneh so se mediji razpisali o domnevnih nepravilnostih pri pridobivanju dveh milijonov evrov evropskih sredstev za prenovo dvorca Betnava. Po njihovem poročanju naj bi šlo za ponarejanje listin, vendar nadškof to zanika, verjame pa, da bo ta denar v danem trenutku težko vrniti. „Sodelavci mi zagotavljajo, da ni šlo nikoli za ponarejanje listin,“ je dejal nadškof in krivdo za nastalo stanje pripisal gradbenemu podjetju Vegrad. Glede vračanja dveh milijonov pa, da bo to izredno težko. „Vemo, da jih moramo vrniti, vse delamo in se zelo trudimo, da bi v tej celotni tako težki situaciji našli neko možnost, da bi ta sredstva lahko vrnili.“

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...