Nadškof Stres in škof Štumpf sprejela katoliške novinarje

Slovenija | 17.02.2011, 12:35

V Ljubljani je dopoldne potekalo srečanje katoliških novinarjev in drugih sodelavcev v medijih. Te sta sprejela ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stresom ter murskosoboški škof in predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja Petrom Štumpfom.

Tradicionalno srečanje vsako leto poteka ob godovnem dnevu sv. Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, ki smo ga obeleževali 24. januarja. Škof Štumpf se v nagovoru ni mogel izogniti zadregi v kateri so se znašli katoliški mediji, kako kako poročati o zadnjih, zaskrbljujočih dogodkih v Cerkvi. „Komercialni mediji niso presenečali. Priliko so zajeli z veliko žlico. Cerkev so dobesedno demonizirali. To je naredilo velik vtis na javnost. Toliko bolj, ker je Cerkvi zmanjkalo argumentov za pričevanje. Novice o slabosti Cerkve so zadušile vse tisto, kar se o njej poroča dobrega. Lahko smo izkusili, kako smo Božji otroci nebogljeni in kako so otroci tega sveta močni,“ je poudaril škof in dodal, da je ljudi v Sloveniji po tej krizi Cerkve še bolj zajel strah, da bi jim povsem zmanjkalo človečnosti.

„Zakramenti, sredstva odrešenja, se delijo znotraj Cerkve,“ je dejal. „Po vaših besedah, po vašem poročanju naj ti zakladi Cerkve v srcih ljudi ponovno dobijo vrednost in pomen. V srca ljudi ponovno vlivajte upanja. V zares težkih preizkušnjah potrebujemo nujno gotovost o prav velikem upanju. Ne nehajte govoriti in poročati o veliki možeh in ženah Cerkve na Slovenskem, pa tudi o majhnih pričevalcih vsakdanjega življenja.“

Po sveti maši so udeleženci, med njimi tudi sodelavci Radia Ognjišče, prisluhnili predavanju dr. Petra Laha. Na začetku se je vprašal, kdo je katoliški novinar in na to skušal odgovoriti čimbolj celostno. V nadaljevanju je predstavil temeljna izhodišča za delo novinarja katoličana. To sta predvsem iskanje resnice in če gre za katoliškega novinarja etična drža, utemeljena na veri. Ustavil se je še pri „cerkvenih“ medijih in delu zanje. Kdaj ti mediji izpolnjujejo svoje poslanstvo? Takrat, ko novinarji spoštujejo in cenijo lastnike, delajo v prvi vrsti za ljudi. V razpravi, ki je sledila, so se ustavili tudi pri finančnem polomu gospodarstva mariborske nadškofije, poročanju o njem in nekaterih drugih aktualnih vprašanjih. Škofa pa sta podala tudi splošno oceno poročanja katoliških medijev o mariborskem primeru.

Nagovor škofa Štumpfa pri maši v kapeli Teološke fakultete

Janez Krstnik je imel ob Jordanu velik pridigarski uspeh. Judje so v tistem času bili v pričakovanju velikih sprememb. Pri Janezu Krstniku so našli izpolnitev tega. Tudi takrat so bili ljudje naveličani in utrujeni od trenutne situacije, ki jih je begala. Herod je nad njim izvajal teror. Rimljani kot okupatorji so jih tirali v suženjstvo. Tempeljski duhovniki in pismouki pa so jim grenili življenje s spletkami in verskim formalizmom. Ljudje so čutili potrebo po verskih, družbenih in ekonomskih reformah. Nihče se ni spomnil na to, kar je oznanjal prerok Janez: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo« (Mt 3,2)! Kar pomeni: »Vi sami se spremenite!«

Tudi danes ljudje pričakujejo sprememb od Cerkve in od družbe. Radi bi drugačen, novi svet; boljše ekonomske in gospodarske razmere, bolj evangeljsko in pričevalno Cerkev. Vse druge bi radi spremenili, le sebe ne!

Apostol Peter je izpovedal, da je Jezus Kristus, maziljenec. Vendar je podlegel svetu in ni hotel, da bi ta isti Kristus, v katerega je izpovedal vero, trpel in umrl na križu. Kristusa si je predstavljal drugače. On mora ustrezati pričakovanjem tega sveta. V konflikt ni prišel s Kristusom, ampak s samim seboj.

Peter je hotel narediti kariero in pri tem izkoristiti Kristusa. Potegnil je Jezusa k sebi in ga začel grajati. V njem se je zgodil konflikt interesov. Kristus mu je pomenil nagrado in možnost kariere. Kot trpeči, zavrženi in umorjeni mu je pomenil nasprotje ali konflikt interesov. Peter je Kristusa tako vznemiril, da mu je dejal: »Pojdi od mene, satan, ker ne misliš na to, kar je božjega, ampak, kar je človeškega« (Mr 8,33).

Biti od tega sveta, pa vendar ne biti kot ta svet.

Razumljiva je bila vaša zadrega, spoštovani novinarji, kako poročati o zadnjih, zaskrbljujočih dogodkih v Cerkvi. Komercialni mediji niso presenečali. Priliko so zajeli z veliko žlico. Cerkev so dobesedno demonizirali. To je naredilo velik vtis na javnost. Toliko bolj, ker je Cerkvi zmanjkalo argumentov za pričevanje. Novice o slabosti Cerkve so zadušile vse tisto, kar se o njej poroča dobrega. Lahko smo izkusili, kako smo Božji otroci nebogljeni in kako so otroci tega sveta močni.

Prepričan sem, da je ljudi v Sloveniji po tej krizi Cerkve še bolj zajel strah, da bi jim povsem zmanjkalo človečnosti. Ljudje vedo, tudi neverujoči, da se spreobrnjenja in sprava dogajajo lahko samo znotraj Cerkve. To dvoje je sad molitve, tudi za ceno življenja. Tudi upanja za življenje onkraj smrti ni zunaj Cerkve. Zakramenti, sredstva odrešenja, se delijo znotraj Cerkve.

Po vaših besedah, po vašem poročanju naj ti zakladi Cerkve v srcih ljudi ponovno dobijo vrednost in pomen. V srca ljudi ponovno vlivajte upanja. V zares težkih preizkušnjah potrebujemo nujno gotovost o prav velikem upanju. Ne nehajte govoriti in poročati o veliki možeh in ženah Cerkve na Slovenskem, pa tudi o majhnih pričevalcih vsakdanjega življenja.

Ko je leta 1982 papež Janez Pavel II. izdal okrožnico O Božjem usmiljenju, so mediji o tem poročali zgolj formalno. Ko je papež leto pozneje 27. decembra 1983 obiskal atentatorja Ali Agco, je bil to medijski dogodek svetovnih razsežnosti. Papež je besedo o usmiljenju oplemenitil s konkretnim dejanjem. Atentatorja bi lahko obsodil, pa tega ni storil. Obiskal ga je in mu odpustil. To je nagovorilo ves svet.

Ko smo bili slovenski škofje januarja 2008 na obisku ad limina apostolorum v Rimu, smo se odpravili tudi na grob papeža Janeza Pavla II. Ob njem je bila gneča, v bližini se je vila dolga vrsta ljudi. Škofje smo se papeževemu grobu lahko neposredno približali. K meni je pristopila žena srednji let in mi v roke dala listek, na katerega je zapisala zahvalo papežu za ozdravitev sina. Prosila me je, na ta listek dam na njegov grob. Pri tem je spontano vzdihnila: »Madona santa, era grande. Sveta Marija, kako je bil velik ta papež!«

Ljudi ne nehajte spominjati, da so mnogi slovenski mučenci darovali svoja življenja za Kristusa in Cerkev. Vsi moramo zreti v takšne like. Prav oni govorijo in pričujejo o veličini evangelija, Kristusa in Cerkve.

Kakor se je nekoč zgodilo Petru, tudi nas velike napake Cerkve ne morejo odtegniti nalogi oznanjevanja evangelija (Apd 1,8). Evangelij oznanja tisti, ki se prej, podobno kot Peter, bridko pokesa (prim. Mr 14,71; Mt 26,75) in se po izpovedi ljubezni (prim. Jn 21,15–17), znova loti naloge poslanstva (prim. Jn 21,19). Osebni grehi niso zadosten razlog, da bi opustili oznanjevanje evangelija, da le pred tem opravimo pravo spreobrnjenje in se vrnemo k hoji za Kristusom.

Papež Benedikt XVI. v letošnji poslanici za 45. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja z naslovom »Resnica, oznanjevanje in pristnost življenja v digitalni dobi« pravi: »Predvsem se moramo zavedati, da resnica, ki jo skušamo izmenjati, svoje vrednosti ne črpa iz 'popularnosti' ali iz količine pozornosti, ki jo je deležna. Predstaviti jo moramo v vsej njeni celovitosti, ne pa je prilagajati za vsako ceno in jo pri tem morda celo 'razvodeneti'. Postati mora vsakdanja hrana, ne pa trenutna zanimivost. Evangeljska resnica ni nekaj, kar lahko postane predmet potrošnje ali površinske uporabe, ampak je dar, ki zahteva svoboden odgovor. Vedno zahteva udejanjenje v resničnem svetu in v razmerju do konkretnih obrazov bratov in sester, s katerimi delimo vsakdanje življenje. Neposredni človeški odnosi zato ostajajo temeljnega pomena pri posredovanju vere!«

V spodbudo sem si v brevir zapisal naslednje besede sv. Frančiška Saleškega: »Mi škofje moramo biti kot veliko javno napajališče, kjer imajo vsi pravico zajemati vodo, kamor se pridejo odžejat ne le ljudje, ampak tudi živina«. Dragi novinarji, tudi vi v to javno napajališče dovajajte svežo vodo, da bodo ljudje še lahko pili in se odžejali.