Posvet o razvijanju etične kulture o potrebi po etičnih vsebinah v šoli

Slovenija | 17.02.2011, 10:46

V organizaciji inštitutov Franca Pedička in Antona Trstenjaka, Društva katoliških pedagogov Slovenije in Vzgoje je v sredo v Ljubljani potekal posvet o razvijanju etične kulture v šolstvu, na katerem so sodelovali vidni javni delavci in priznani strokovnjaki.

Trontelj: Smo sredi planetarne krize

Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Jože Trontelj je na temo Družbeni kontekst: Krik po etiki in šola – izzivi, izhodišča in načela poudaril, da smo sredi planetarne krize: gospodarske, okoljske in vrednostne. „Govorimo torej o treh krizah. Nobena ni od včeraj. Razvijale in bližale so se nam že leta, celo desetletja, a jih je v vsej njihovi globini, prepletenosti in obsežnosti le malokdo uvidel. A če jih je, je rajši molčal. In to je bilo modro. Prihajajoči slabi novici ljudje ne verjamejo, dokler je njen glavni del še za obzorjem. A zdaj je ta slaba novica med nami in zatekla nas je slabo pripravljene. Gotovo vsa krivda za tri krize ni na glavah sedanje generacije voditeljev, je pa na njih dobršen del odgovornosti za ukrepanje. Moja stroka, biomedicina, bi lahko rekel, mi pravi, da bolezni ljudi, problemov njihove vesti in poškodb naravnega okolja, ki so posledice desetletij, celo stoletij slabega vedenja, ni mogoče pozdraviti na mah. To je res, a enako res je, da pred otroki in vnuki, pred njihovimi otroki in vnuki, nimamo nobenega opravičila, če se ne bomo popravljanja vsaj pošteno lotili.“

Šverc: Vstopno mesto pri učencih in pri mladih so etična vprašanja, ki vstopajo na področje osebnostne rasti

Srečanje se je nadaljevalo še z dvema okroglima mizama. Prva je nosila naslov Izkušnje: Kaj nam nudi šolski prostor – možnosti, vprašanja in dileme. Na njej je dr. Magdalena Šverc posebej omenila predmet Vera in kultura, ki ga izvajajo na škofijskih gimnazijah. Dejala je, da so vstopno mesto pri učencih in pri mladih etična vprašanja, ki vstopajo na področje osebnostne rasti. „To je prvi krog. Drugi krog, v katerem smo naredili raziskavo pred leti na cerkvenih gimnazijah, je pokazal, da so mladi pri vrednotah na drugo mesto postavili vprašanje pravičnost ocenjevanja. Torej, ali ima učitelj vse enako rad in ali je pravičen. To pomeni drugi krog njihovega življenja. In tako bi lahko te kroge koncentrično stopnjevali, ko prehajajo tudi na družbena vprašanja, ko se v četrtem letniku sprašujejo, kakšen poklic izbrati, kako ravnati, kako se odločati v odnosu do partnerja. Predmet Vera in kultura je tudi koncipiran tako, da prvi letnik gradi na motivaciji in rasti, drugi letnik na iskanju odgovorov znotraj krščanstva, tretji letnik se širi na področje drugih religij, v četrtem letniku pa se spet vračajo nazaj na krščanstvo, ki daje odgovore na etična, bioetična in družbena vprašanja.“

Štuhec: Vedno znova smo priče etatistični miselnosti

Na tretji okrogli mizi z naslovom Refleksija: Prihodnost šole v beli knjigi, pa so sogovorniki razpravljali o pomanjkanju etike v slovenskem šolskem sistemu, ki naj bi ga nova knjiga urejala. Tako je teolog dr. Ivan Štuhec dejal, da je bela knjiga postavljena na napačnih temeljih, saj bi po njegovem mnenju morala biti namenjena vzgoji celotnega človeka. „Radi bi nas konfinirali v pravno-formalno obliko, kjer ne moreš več niti dihati, kaj šele, da imaš kakršnokoli svobodo. Torej, mi smo vedno znova priče tej etatistični miselnosti, ki skuša kar naprej obvarovati javno, državno – ker dela enačaj med javnim in državnim – pred nekim avtonomnim, osebnim, zasebnim, svobodnim, demokratičnim in pluralnim. In to je zame ključni problem, ki se kaže tudi v proceduri, kako stvari nastajajo. Recimo, ministrstvo za šolstvo si omisli nek nov koncept. Potem pa prizadete pokliče na pogovor in jih sprašuje, ali se s tem konceptom strinjajo ali ne, namesto da bi prizadete najprej poklicali in jih vprašali, kje vidijo problem. Če torej je tu problem in je objektivne narave, smo mi dolžni, da ga začnemo reševati. Ne pa, da si oni v svojih glavah nekaj izmislijo in potem oktroirajo svojo ideologijo kot predlog v zakonu, nas pa pokličejo kot demokratične diskutante na široko razpravo. To je vse skupaj 'en blef'.“

Na razpravi je sodeloval tudi minister za šolstvo Igor Lukšič, ki je dejal, da skupina za pripravo Bele knjige ne bo organ, ki bi vodil šolsko politiko, temveč bodo pripravljali predloge usmeritev šolstva. Analizirali naj bi stanje na področju vzgoje in izobraževanja, ugotavljali smernice v EU-ju in drugih državah ter na koncu oblikovali predloge za celovito prenovo šolskega sistema.

Čemu je bil namenjen posvet?

Kot je na novinarski konferenci pred posvetom dejal urednik revije Vzgoja Silvo Šinkovec, je bil namen celodnevnega posveta spodbuditi in pomagati piscem bele knjige, da bodo pri načrtovanju vzgojnega dela v šolah upoštevali nujno potrebo po poučevanju in dejavnem uveljavljanju etičnih vrednot. Ta očitna potreba se ne kaže samo v Sloveniji, ampak v vsem razvitem svetu. "Oblikuje se nova bela knjiga in znotraj tega smo zainteresirani, da je poleg vseh teh kurikularnih vsebin, poudarek na vzgoji večji. Gre za to, kako gojiti etične skupnosti, da bi mladim na vseh ravneh prinesli zavesti o etičnosti," pojasnjuje Šinkovec.

Prodekan koprske pedagoške fakultete Dejan Hozjan je poudaril, da je bela knjiga, ki bo izšla marca, ključen dokument, ki bo zaznamoval slovensko šolstvo v naslednjih desetih letih. Zato posvet razume kot prispevek k iskanju "skupnega konsenza". Poziva vse, ki ustvarjajo belo knjigo, da bolj poudarijo etične vsebine v šoli.

Pravniku Miru Cerarju se zdi, da je zdaj v kriznem času, v katerem živimo, še posebej potrebno spregovoriti o etičnih vprašanjih, poštenosti in medsebojnem spoštovanju oziroma učenju etike v šolah. Jože Ramovš iz Inštituta Anton Trstenjak pa je prepričan, da je "etika odkrivanje temeljnih zakonitosti narave in človeka ter družbe".

Vsi pa so izpostavili, da so pripravljavci bele knjige obljubljali, da bo posvet o etiki v pripravljalnem obdobju bele knjige zadnjega leta in pol organiziran, a do tega ni prišlo. Zato se jim je zdelo prav, da o etiki razpravljajo v času, ko se bela knjiga pripravlja.