Prešernov dan v narodni zavesti

Slovenija | 08.02.2011, 00:30

V Kranju je 8. februarja 1849 umrl France Prešeren, ki je bil in nesporno je največji slovenski pesnik. Njegov smrtni dan je od leta 1991 osrednji slovenski kulturni in državni praznik. Na ta dan oziroma na predvečer praznika poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji.

Pesnikov smrtni dan so že njegovi sodobniki sprejeli za "kulturni praznik". Leta 1939 je ljubljanski mestni svet sklenil podeljevati vsako leto na obletnico Prešernove smrti nagrade za najboljša v prejšnjem letu izbrana leposlovna dela. Praznovanja se potekala tudi med vojno in se nadaljevala tudi po vojni tako v domovini kot v begunstvu in izseljenstvu. S samostojno Slovenijo je praznik dobil mesto, ki mu gre tako na kulturni in državni ravni. Poleg tega je kitica njegove Zdravljice "Žive naj vsi naródi" od 25. junija 1991 naša državna himna. Pomen praznika na ravni posameznika pa je odvisen od njegove odločitve.

Letošnji Prešernovi nagrajenci

Pred smrtnim dnem Franceta Prešerna v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu potekajo številne proslave. Osrednja je bila sinoči v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Na njej so podelili dve Prešernovi nagradi pesniku Miroslavu Košuti in dirigentu Antonu Nanutu ter šest nagrad Prešernovega sklada pisateljju Emilu Filipčiču, glasbeniku Zlatku Kaučiču, igralki Janji Majzelj, oblikovalcu Juretu Miklavcu, tenoristu Branku Robinšaku in ilustratorki Lilijani Praprotnik Zupančič oziroma Lili Prap. Tokratno državno proslavo z naslovom "Umetnost umetniku" je zasnovala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric.

Kulturni dan - praznik vseh Slovencev

France Prešeren je v zavesti slovenskega človeka, pa naj živi doma ali na tujem, že od svoje smrti naprej največji slovenski pesnik. V naši kulturni zgodovini v najširšem smislu ima posebno mesto, ki ga dodatno potrjuje državno himno. Kardinal Franc Rode, je pred leti na njegov dan opozoril še na eno dimenzijo, velikega pesnika. V Cerkvi se ga spominjamo tudi kot kristjana, saj je bil v njej krščen, v njej pa je tudi umrl. Prireditve v spomin na Prešernov dan potekajo že nekaj dni. V soboto so imeli osrednjo prireditev rojaki na Tržaškem. V nedeljo so se ga spomnili pred pomnikom Geometričnega središča Slovenije v Slivni. V tem duhu je nehote izzvenela dvojezična maša iz Pliberka, ki jo je prenašal deželni ORF radio. Danes, ko so številne kulturne ustanove odprle svoja vrata, imajo v Žirovnici pohod po Poti kulturne dediščine. V tej gorenjski občini je luč sveta ugledalo več znanih mož, ki so dali velik prispevek slovenski kulturi: France Prešeren, Matija Čop, Fran Saleški Finžgar in Janez Jalen, prvi učitelj čebelarstva Anton Janša ter svetniški kandidat nadškof Anton Vovk. Zvečer se ga bodo z mašo zadušnico, ki je namenjena tudi drugim kulturnim ustvarjalcem, spomnili v župnijski cerkvi Svetega Kancijana v Kranju, kjer je Prešeren umrl. Ob tej priložnosti so v župnijskih oznanilih zapisali:

"Ob Prešernovem dnevu, ki ga Slovenci praznujemo 8. februarja, se vedno znova sprašujemo, ali nam kot malemu, a žilavemu narodu, ki ima svoje korenine v kmečkem življenju, pomeni samobitnost, odločnost, kulturnost, samozavest, spoznanje da krščanstvo in kultura tvorita enost in moč za kulturo življenja, kaj pomeni. Smo Slovenci zavrti in zagledani v lastni jaz? Ne poznamo okrog sebe ljudi, s katerimi živimo in ustvarjamo ta svet? Ko je ugledni slovenski pisatelj Boris Pahor spregovoril o fenomenu slovenstva pred nekaj tedni, je del Slovencev povzdignil glas, da je nestrpen, ksenofoben. Če nekdo, ki ni izrazito levičarsko usmerjen in ne govori v isti »rog«, je že zaznamovan z nestrpnostjo. Človek, ki se ne strinja z predlogom družinskega zakonika, ki prihaja v parlament, je nestrpen, ksenofoben. Prihajamo v čas diktature govora s strani vladajoče družbe?

Prešernov dan, dan kulture, nas vzpodbuja in daje upanja, da lahko vsi državljani naše domovine živimo kot bratje in sestre, ki ljubimo svojo domovino, a svobode si ne bomo pustili vzeti s strani peščice ljudi. S tem namenom vas "ljubi Slovenci" vabimo k sveti maši na Prešernov dan, ob 19. uri, za vse pokojne kulturne ustvarjalce v našem, Prešernovem mestu."

Maša bo nocoj ob 19. uri tudi pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani, v Marijini cerkvi, ki se dviga nad Prešernovim trgom. Sledil ji bo kulturni program z nagovorom pisatelja Borisa Pahorja.