Jezusov govor na gori
Razmišljanje ob 5. nedelji med letom
Cerkev na Slovenskem Blaž Lesnik
Danes je 5. nedelja med letom. V Matejevem evangeliju sledimo nadaljevanju Jezusovega govora na gori, ki smo ga poslušali prejšnjo nedeljo. Vabljeni k premišljevanju odlomka po metodi lectio divina.
UVODNA MOLITEV
Gospod, veliko je stvari, ki me lahko spravijo v obup in malodušje. Veliko je tudi dejavnikov, ki vplivajo na to, da se dobra sol spridi in da svetilka ugasne ali brli z neznatnim plamenom. Pomagaj mi, da bom svoje temelje vedno gradil pri Tebi, Gospod, da bom tam iskal in našel modrost in da bo znal vse to podariti skupnosti kot sol, ki jedi daje okus.
Evangelij po Mateju 5,13-16
Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.
LECTIO (branje)
Današnji odlomek je iz dela Matejevega evangelija, ki se imenuje Govor na gori. Jezus se je povzpel na hrib in tam začel podajati svoj nauk množici ljudi, ki mu je sledila in se želela od njega učiti modrosti. Jezus deluje kot podeželski modrostni učitelj, ki je pritegnil k sebi veliko ljudi, ki so lačni in žejni - ne samo hrane in pijače, temveč se želijo nasititi tudi z modrostjo.
Jezus na začetku svojega govora v enajstih blagrih uči množico, naj na življenje ne gleda enostransko. Zlo, težave, preganjanje so sicer zelo možne stvari, ki lahko človeka ujamejo v obup, vendar ga ne morejo uničiti, če je človek zazrt v to, da je utemljen in izpolnjen v Bogu. Že samo to upanje lahko da človeku notranjo moč, sočutje in veselje, ki ima svoj izvor v Bogu. Blagor tistemu, ki lahko zaživi v upanju v končno izpolnitev v Bogu.
Za Blagri pride Jezusova prispodoba o soli. Človek, ki išče modrost in jo najde v Bogu, deluje v skupnosti kakor sol v jedi. Jedi daje okus in jo na ta način naredi tako okusno, da si je človek spet in spet poželi. Okusna jed daje človeku željo po še, po več, po dobrem, po užitku. Na podoben način kot sol v jedi, delujejo v skupnosti ljudje, ki živijo v upanju in miru z Bogom. Takšni ljudje niso samo blagoslov za druge, temveč za vso zemjo, za vse stvarstvo. Delujejo namreč kot katalizatorji dobrega.
Na žalost se sol lahko spridi. Recimo, da se ji primeša mivka, droben pesek ali kaj podobnega. Takrat ni več uporabna, skoraj nemogoče jo je prečistiti. Večinoma jo takrat vržemo proč. Podobno je tudi s človekom ali s skupnostjo, ki ne vztraja v modrosti, temveč se prepusti pohlepu, nečimernosti, cinizmu, zajedljivosti. To povzroča slabo prebavo ali z drugimi besedami, ne gradi ne posameznika ne skupnosti.
Druga Jezusova prispodoba je človek kakor luč. Če si našel modrost, živi kot moder človek. Ne zadovolji se samo s tem, da nekaj veš sam zase in sam pri sebi. Spregovori, naredi, bodi! Samo tako se lahko prepozna modrost, namreč skozi življenje, dejanja in besede posameznika, ki izpričuje svoje zaupanje v Boga. Kdor tako živi, je kakor luč drugim, zato naj se ne skriva. Na tem svetu ima poslanstvo. Tudi ko prižgamo luč, je ne postavimo pod vedro, temveč jo postavimo čim višje, da bi razsvetlila čim več prostora.
MEDITITATIO (premišljevanje)
Razmisli:
Kako dojemaš svoj odnos z Bogom? Se ti zdi, da živiš z njim v miru in zaupanju?
Izpolnitev življenja je mogoče v zaupanju v Boga, ki ga Jezus predstavi kot vzrok za veselje in popolno življenjsko izpolnitev. Je višek tvojega življenja iskanje modrosti ali kaj drugega? Katere druge stvari, ki so morda v nasprotju z modrostjo, kot jo uči Jezus, so zate pomembne?
Kaj tvojemu življenju dodajajo ali odvzemajo?
Lahko vidiš svoje življenje kot sol zemlje?
Na kakšen način lahko tvoje zaupanje v Boga sveti drugim. Ali poznaš ljudi, ki razsvetljujejo z modrostjo tvoje življenje?
