Nadškofa Kramberger in Turnšek
Papež Benedikt XVI. sprejel odstop mariborskega nadškofa Krambergerja
Slovenija | 03.02.2011, 12:07
Papež Benedikt XVI. je danes sprejel prošnjo nadškofa Franca Krambergerja, da ga predčasno razreši z mesta mariborskega nadškofa. Službo je že prevzel dosedanji nadškof pomočnik dr. Marjan Turnšek.
Nadškof Kramberger: Prav vse prosim, da mi oprostijo napake
Ob tej priložnosti se želim zahvaliti Bogu za 30 letno škofovsko službo, papežu Janezu Pavlu II., da me je imenoval za mariborskega škofa, papežu Benediktu XVI., da je ustanovil mariborsko metropolijo z dvema novima škofijama v Celju in Murski Soboti, je dejal nadškof Kramberger. "Ne želim naštevati dolgo vrsto pomembnih zgodovinskih dogodkov v teh 30 letih, vendar izstopajo: revitalizacija celotnega teološkega študija in bogoslovja v Mariboru, prvi in drugi obisk papeža Janeza Pavla II. s Slomškovo beatifikacijo, trije škofijski pastoralni zbori (o mladini, družini in duhovništvu), ustanovitev metropolije, nadškofije in dveh novih škofij, denacionalizacija in ustanovitev Zavoda A. M. Slomška s Škofijsko gimnazijo, in drugimi pedagoškimi ustanovami, da omenim tisto, kar posebej izstopa."
Nadškof Kramberger je dejal, da je za vsa ta in druga dela hvaležen sodelavcem na ordinariatu, vsem duhovnikom metropolije, seveda vsem vernikom, ki so glavnina vsake krajevne Cerkve; posebej se želim zahvaliti vsakokratnemu pomožnemu škofu in nadškofoma pomočnikoma; svojemu nasledniku, novemu nadškofu dr. Marjanu Turnšku pa želim obilo Božjega blagoslova in potrebnih pastoralnih in drugih uvidov za uspešno delo v prihodnosti. "Prav vse prosim, da mi oprostijo napake, ki jih tudi ni manjkalo; jih priznavam in obžalujem v prepričanju, da jih bodo posamezne ustanove, naj so pastoralne, administrativne, pedagoške ali gospodarske, finančne narave popravile in odpravile."
Nadškof Turnšek: Težko je, a z resnično iskrenim prizadevanjem vseh vpletenih, si upam upati, da še ni vse izgubljeno
„Vsem zaskrbljenim pa želim sporočiti še to, da zaradi nastalih finančnih težav nadškofije, nikakor ne bodo v ničemer okrnjeni zbrani prispevki za karitativno in misijonsko dejavnost. Vsa namenska sredstva, ki so se in se še bodo zbirala v te namene, bodo namensko tudi razdeljena,“ je na novinarki konferenci v Mariboru dejal novi mariborski nadškof Marjan Turnšek.
„Kot dosedanji nadškof pomočnik, ki po papeževem naročilu sprejemam v pastirsko skrb »Slomškovo dediščino«, se najprej zahvaljujem papežu Benediktu XVI. za ponovno zaupanje, ki ga zmorem sprejeti le v zaupanju v že mnogokrat doživeto živo delovanje Boga samega v mojem življenju. Ker sem bil v zadnjem letu v Nadškofiji Maribor poleg druge pomoči odgovoren za področje opravljanja z zemeljskimi dobrinami, kot je papež zapisal v listini imenovanja, želim kot prvi korak v svoji novi službi izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti. Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno,“ je poudaril mariborski nadškof Turnšek in dodal, da prevzema odgovornost in želi s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev.
Celotna izjava nadškofa Marjana Turnška
Dragi in spoštovani g. nadškof, spoštovani predstavniki javnih glasil, prisrčno pozdravljeni!
V trenutku, ko je papež Benedikt XVI. sprejel vašo ponujeno odpoved težki in več kot trideset let dolgi škofovski službi, dragi dosedanji mariborski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Kramberger, in s tem meni naložil odgovornost za mariborsko nadškofijo, se vam želim iskreno zahvaliti. Najprej zato, ker ste bili s svojim škofovskim delovanjem vredni šesti naslednik blaženega začetnika mariborske škofije škofa A. M. Slomška, najinega skupnega »duhovnega očeta«. V svojem in, verjamem, tudi v imenu vseh katoliških vernikov mariborske nadškofje in mariborske metropolije ter ljudi dobre volje, se vam zahvaljujem za darovano trpljenje, ki je vašo pot spremljalo v različnih oblikah od prvega dne, ko ste škofovsko službo sprejeli; trpljenje, ki je prihajalo iz notranjosti cerkvenega občestva in od zunaj. Hvala za pričevanje pastoralne gorečnosti s katero ste oznanjali Kristusov nauk, za modrost pri graditvi cerkvenega občestva in vodenju Božjega ljudstva ter za resnično pobožno obhajanje svetega bogoslužja v stolnici in po župnijah. Ob vas sem vedno čutil, da vam je prav vse to bilo jedro in bistvo vaše službe; in zato so vaše življenjske moči večinsko izgorevale prav v tej smeri. Vse ostalo vam je bilo obrobno. To smo čutili duhovniki iz vaše očetovsko-prijateljske drže do nas in to so čutili v osebnih stikih tudi verniki. Vaši ožji sodelavci na vseh področjih pa smo doživljali, da ste nam popolnoma zaupali; morda kdaj tega zaupanja nismo bili vredni ali pa ga nismo bili sposobni izpolniti. Vesel in hvaležen sem, da ste na poseben način »moj škof«, saj sem v moči vašega apostolskega nasledstva po vaših rokah prejel vse tri stopnje zakramenta svetega reda.
Vem, da je bila vaša skrita želja, da bi predali nasledniku nadškofijo v vseh pogledih »na mirnih vodah«. A Cerkev je v vseh časih Božje-človeška ustanova, zato v sebi vedno doživlja Božjo moč in tudi človeško nemoč, slabost in grešnost. Podoba Cerkve kot ladje sredi viharnega morja ostaja ne le Jezusova prispodoba, ampak njena resničnost vseh časov. Že pastoralno delo ne more biti nikoli povsem mirno, kajti duhovni boj med dobrim in zlim je stalnica človeške zgodovine. Zelo mi je žal, da se vam ta želja ni uresničila na gospodarskem področju, za katerega ste vedno želeli in po svojih močeh vse storili, da bi umirjeno služilo delovanju na pastoralnem, karitativnem in vzgojno-izobraževalnem polju, ki ste jih s sodelavci izjemno razvili. Že pred dvema letoma ste zato neposredno odgovornost za to dejavnost odložili na druga ramena in že nekaj let prej so vam pri tem poleg gospodarske uprave pomagali pomožni škofje. Kot vaš najožji sodelavec v zadnjem letu se vam iskreno zahvaljujem tudi za skrito prenašanje trpljenja, ki je povezano s tem.
Dragi nadškof, Bog ve vse, zato naj bo On vaš plačnik!
Kot dosedanji nadškof pomočnik, ki po papeževem naročilu sprejemam v pastirsko skrb »Slomškovo dediščino«, se najprej zahvaljujem papežu Benediktu XVI. za ponovno zaupanje, ki ga zmorem sprejeti le v zaupanju v že mnogokrat doživeto živo delovanje Boga samega v mojem življenju. Ker sem bil v zadnjem letu v Nadškofiji Maribor poleg druge pomoči odgovoren za področje opravljanja z zemeljskimi dobrinami, kot je papež zapisal v listini imenovanja, želim kot prvi korak v svoji novi službi izreči iskreno opravičilo vsem malim delničarjem in vsem drugim, ki se ob trenutnem dogajanju čutite oškodovani in prizadeti. Čeprav mariborska nadškofija ni v sistemu Zvonov neposredno upravljala z imetjem, ne svojim ne drugih, se vendar čuti moralno soodgovorno. Prevzemam to odgovornost in želim s pomočjo sodelavcev narediti vse, da se najde najugodnejša rešitev. Prav zato se že ves čas kriznega dogajanja z vsemi svojimi močmi trudimo za kar najboljši izhod. Nadškofija se je v ta namen v zadnjem obdobju še dodatno gmotno izpostavila in poklicala na pomoč tuje strokovnjake. Težko je, a z resnično iskrenim prizadevanjem vseh vpletenih, si upam upati, da še ni vse izgubljeno. Hkrati pa lahko, s to eno letno izkušnjo, rečem, da je sicer normalno, da Cerkev upravlja s svojimi materialnimi dobrinami kot dober gospodar, a naš dosedanji način se je izkazal za Cerkev neprimeren in ga bomo v prihodnje preuredili. Tudi ob tem smo znova spoznali, da Cerkev tudi v ekonomiji ne sme vedno po isti poti kot ostali svet, ampak po poti krščanskega socialnega nauka, ki temelji na evangeljskih vrednotah. Ob tem pa ostaja temeljna resnica, da so Cerkev vsi verniki, da so skupaj kot živo telo, in da je zato edino prav, da živi in deluje toliko, kot zmore celota. In to velja tudi za njene finančne temelje; večje gotovosti kot so živi verniki Cerkev kot ustanova ne potrebuje in je ne more imeti.
Vsem zaskrbljenim pa želim sporočiti še to, da zaradi nastalih finančnih težav nadškofije, nikakor ne bodo v ničemer okrnjeni zbrani prispevki za karitativno in misijonsko dejavnost. Vsa namenska sredstva, ki so se in se še bodo zbirala v te namene, bodo namensko tudi razdeljena.
Vsem kanonikom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam, bogoslovcem, profesorjem, uslužbencem in študentom enote Teološke fakultete v Mariboru, vsem katoliškim vernikom, še posebej najožjim sodelavcem po župnijah in na ordinariatu ter v vseh nadškofijskih ustanovah, bolnikom in trpečim v naši nadškofiji pa ob pozdravu lahko rečem samo, da vam želim po svojih močeh in sposobnostih le služiti in sem vesel, da smem biti prav z vami mariborska krajevna Cerkev. V kratkem vas bom nagovoril s posebnim pismom in predstavil prednostne naloge v poslanstvu, ki mi je danes zaupano.
V upanju na tradicionalno dobro sodelovanje pa pozdravljam tudi vse druge krščanske brate in sestre, vernike drugih ver in verstev; neverne, drugače misleče in vse ljudi dobre volje, prav tako tudi vse predstavnike državnih in mestnih oblasti ter akademskega, kulturnega in drugega javnega življenja.
Že nekajkrat sem do sedaj v bogoslužju izrekel: »Hočem, z Bojo pomočjo«; ko se danes počutim zelo majhnega, lahko to samo ponovim.
Nadškof Jamnik: Moramo biti iskreni
Razmere v mariborski nadškofiji je včeraj komentiral tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V nagovoru redovnicam in redovnikom je opozoril, da dogodki kažejo na to, „da moramo biti iskreni in dovolj ponižni, da priznamo ljudem tudi tisto, kar ni bilo dobro ... Da se znamo opravičiti in da verjamemo, da veliko ljudi želi delati dobro.“
Škof Jamnik je spomnil tudi na vse, ki v svojem prostem času pomagajo v Cerkvi. „Če pa človeka prevzamejo pohlep, bogastvo, dobiček, pa je gotovo narobe. Takrat človek postane suženj. Zato se moramo opravičiti ljudem, da bi ti spet zaupali Cerkvi.“
P. Lojze Cvikl: Nadškofija išče rešitev
V včerajšnjem popoldanskem Pogovoru o je novinarka Tanja Dominko gostila novega mariborskega nadškofijskega ekonoma, p. Lojzeta Cvikla, ki je to funkcijo prevzel pred dvema mesecema. Ta je med drugim poudaril: „Članek v L´Espressu govori o tem, kot da se je finančni zlom že zgodil, kot da je že vse propadlo, da so delničarji že vse izgubili, vendar pa to ni res. Nismo še na tej točki!“ Že od lani iščejo različne možnosti. Nadškofija si namreč želi najti tako rešitev, ki bo zajela tudi male delničarje. Mednarodni svetovalci so januarja prišli do treh predlogov, „zdaj pa smo na točki, ko bodo skupaj z bankami izbrali enega. Mednarodni svetovalci morajo banke prepričati v ustreznost tega načrta, drži pa, da bo na začetku vsak nekaj izgubil, preden se situacija obrne.“
Res 800 milijonov dolgov?
O samem znesku 800 milijonov evrov je p. Cvikl dejal, da se nanaša na družbe, ki so v posredni lasti nadškofije (Holding Zvon 1 in Holding Zvon 2, Gospodarstvo Rast ter T-2). Dolg same mariborske nadškofije pa po njegovih besedah znaša 17,4 milijone evrov. Vzela ga je za svoje vzgojne, pastoralne in karitativne projekte. „Vendar pa je skupen znesek teh dolgov, ki ga navaja L´Espresso, tako visok le po najbolj črnem scenariju,“ poudarja Cvikl. Prepričan je, da bi bil lahko veliko nižji, če bi svetovalci in banke našli skupen jezik.
Podrobnosti o današnjih dogodkih v mariborski nadškofiji boste slišali v popoldanski informativni oddaji ob 15.00 in oddaji Naše škofije ob 17.00!
Sorodni članki:
