"Prostovoljec je lahko vsak!"
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
V prvi oddaji Karitas v letošnjem letu je bila naša gostja naj prostovoljka leta 2010 Mojca Urh. Spregovorila je o svoji izkušnji prostovoljstva in o tem, kakšno veselje in izpolnitev ji ta dejavnost prinaša. Mojca meni, da lahko prostovoljstvo postane življenjski stil in da se vse bolj širi. „Za vsakega bi bilo dobro, da gre v študijskih letih skozi to izkušnjo“, pravi sodelavka Slovenske Karitas. O tej temi bomo sicer še veliko slišali, saj je leto 2011 Evropsko leto prostovoljstva.
Prostovoljec je lahko vsak
Mladi v Cerkvi na Slovenskem kot eno od oblik prostovoljstva zagotovo najbolj poznajo vlogo animatorjev na župnijskih oratorijih, poleg tega pa je še veliko drugih možnosti, od dela na karitativnih ustanovah in mladinskih centrih do pomoči starejšim in drugače prizadetim. „Prostovoljec je lahko vsak, ki si vzame čas za sočloveka, in mu ga v bistvu nameni prek pogovora ali igre, z mladimi ali starejšimi“, pojasnjuje Mojca Urh, ki je lani z rok predsednika države prejela priznanje za naj prostovoljko leta. Nad pridobitvijo tega naziva je bila prijetno presenečena, bila pa je to po njenih besedah „nagrada vsem prostovoljcem Mladinskega centra v Cerkljah“. Sama je v prostovoljstvo zašla ob sodelovanju na oratoriju, saj se rada druži z otroki. Na Slovenski Karitas se udeležuje počitnic za socialno ogrožene otroke „Biseri“, na mladinskem centru je vodila igralne urice za predšolske otroke, ki ne hodijo v vrtec, sodeluje v pevskem zboru, v gasilskem društvu in še marsikje.
Življenjski stil
„Ker prostovoljstvu nameniš svoj prosti čas, sprva sploh ne pomisliš, da je to res prostovoljstvo“, ugotavlja Mojca. „Je neko druženje, skozi čas pa ugotoviš, da brez tega sploh ne moreš,“ dodaja. Na vprašanje, zakaj se ji zdi to kot mlademu človeku pomembno ali moderno, odgovarja, da pri tovrstnih delih dobiš moč skozi pohvalo in dejstvo, da si nekomu pomagal in polepšal dan. Zagon in energija, ki ju je Mojca dobila, pa sta ji po njenih besedah tudi pomagali, da se je lažje učila. O najbolj vidni značilnosti prostovoljstva – da človek nekaj naredi za sočloveka, brez da bi v zameno za to prejel denar – je za Mojco plačilo „nasmeh otrok in tiste ure, ko sem z njimi“. Meni, da se prostovoljstvo vse bolj pojavlja in da se z njim ukvarja vse več organizacij. Veljata tudi spodbuda sovrstnikov in domačih.
V Evropi okoli sto milijonov prostovoljcev
Da bi poudarili delo prostovoljcev in spodbudili druge, da se jim pridružijo, ter da bi se uspešno soočili z izzivi, je Evropska komisija za leto prostovoljstva določila štiri glavne cilje: zmanjšanje ovir za tovrstno delo, okrepitev vloge prostovoljskih organizacij in izboljšanje kakovosti prostovoljstva, nagrajevanje in priznanje prostovoljnega dela ter osveščanje o vrednosti in pomembnosti prostovoljstva. Pristojna komisarka Viviane Reding je ob predstavitvi leta prostovoljstva poudarila: „Več kot eden od treh ali štirih odraslih je prostovoljec, ki pa je zelo pogosto brez priznanja, pohvale ali nagrade. Tudi ko želi narediti še več, ima zvezane roke. A letos se bomo za njih zavzeli, jim dali priznanje, jih nagradili in jim odvezali roke.“ V tem času bo zato Evropska komisija poudarjala in spodbujala številne dejavnosti in projekte. Med te na ravni unije spadajo: turneja evropskega leta prostovoljstva 2011 po državah članicah, priprava letnega poročila na podlagi dela 54 prostovoljnih organizacij in štiri tematske konference, osredotočene na ključna vprašanja o prostovoljstvu.
O prostovoljstvu kot eni od možnosti preživljanja prostega časa smo se pogovarjali tudi v lanskem Pogovoru o. Primož Jamšek je o vidiku prostovoljstva, na katerem temeljijo programi Slovenske filantropije povedal, da lahko prostovoljec postane vsak. „Resnično dobijo prostovoljci še nekaj strokovnega znanja, nekih veščin, ki jih bodo lahko kasneje uporabljali, tako v osebnem kot v profesionalnem življenju. Veča se jim zaposljivost, s tem ko lahko dejansko pokažejo, česa so sposobni.“
