Leto 2010 Benedikta XVI. v sliki in besedi

Maj

Mesec maj je zaznamovalo potovanje papeža Benedikta XVI na Portugalsko. Papež je potoval k fatimski Materi božji, da bi obhajal deseto obletnico beatifikacije Jacinte in Frančiška, dveh od treh pastirčkov, katerim se je prikazala Devica Marija. Papež je dejal: „Devica Marija je prišla iz nebes, da bi nas opomnila, da so resnice Evangelija vir upanja za človeštvo, ki je brez ljubezni, upanja in odrešenja.“ Papež je povedal, da je šel v Fatimo povedati blaženi Devici, da jo ima rad, in da bi pred njo molil za ljudstvo, ki trpi za revščino in za duhovniške poklice. Papež je v maju romal tudi v Turin. Tam je obiskal turinski prt. Kljub temu, da ni podal uradnega mnenja o njegovi avtentičnosti, pa je izrekel močno sporočilo o prtu. Dejal je: „Sveti prt nam kaže podobo kako je bilo telo v tistih časi položeno v grob. To je neprecenljivo in pomenljivo.“ Katoliška Cerkev tradicionalno posveča mesec maj Devici Mariji. Papež običajno mesec zaključi z molitvijo rožnega venca med procesijo z baklami v vatikanskih vrtovih, kjer pripravi tudi kratek nagovor.

Junij

Junij se je začel s tragično novico o umoru predsednika turške škofovske konference. Škofa Luigija Padoveseja je v turškem mestu Iskenderunu zabodel njegov voznik. Msgr. Padovese naj bi se udeležil papeževega obiska na Cipru, kjer je škofom tistega območja predal delovni dokument sinode za Bližnji vzhod. Ko se je papež vrnil v Rim, ga je pozdravilo približno 15 tisoč duhovnikov z vsega sveta, ki so se udeležili slovesnosti ob sklepu leta duhovnikov. Kardinal Claudio Hummes, nekdanji prefekt Kongregacije za duhovnike: „Svetega očeta prosimo, da se leto duhovnikov ne konča s tem oziroma, da se prizadevanje za svetost vsakega izmed nas ne konča s tem.“ Na slovesnosti je pet duhovnikov z vsega sveta papeža vprašalo za nasvet o nekaterih največjih izzivih v njihovem življenju. Papež je duhovnikom na župnijah dejal, naj spodbujajo duhovniški poklic med mladimi. Poudaril je, da je najpomembnejša stvar ohranjati trden odnos z Bogom. Naslednji dan je papež na trgu svetega Petra somaševal z najvišjim številom duhovnikov v zgodovini. Prosil je božjega odpuščanja in molil za žrtve spolnih zlorab. Dejal je, da takšnih dejanj ni mogoče opravičiti in da mora Cerkev storiti vse, kar je v njeni moči, da se to ne bo več ponovilo. Papež je ob koncu junija napovedal ustanovitev sveta za novo evangelizacijo. Za njegovega prvega predsednika je imenoval italijanskega nadškofa Rina Fisichello. V juniju je prišlo tudi do čudovitih arheoloških odkritij v katakombah sv. Tekle v Rimu. V enem izmed hodnikov iz 4. stoletja so odkrili doslej najstarejše poslikave apostolov Petra, Pavla, Andreja in Janeza.  Na teh upodobitvah prepoznavajo podobne karakteristike kot na poznejših starokrščanskih upodobitvah apostolov.

Julij

Julija je papež Benedikt XVI. obiskal italijansko mesto Sulmona, kjer se je spomnil 800. obletnice rojstva papeža Celestina VI., enega redkih papežev, ki so se odpovedali papeški službi. Popoldne so se v stolnici zbrali mladi. Šalili so se s papežem ter mu izrazili svojo podporo, pozneje pa so ga vprašali glede poklicanosti in kako naj živijo vero. »Vi ste močni in ljubeznivi, kakor ljudje tukaj v Abrucih.« Odgovoril je, da moramo za to, da odkrijemo, kaj hoče Bog od vsakega izmed nas, imeti »sposobnost in veselje, da Božjemu glasu prisluhnemo in mu sledimo«. To pa zahteva tišino in pripravljenost, da smo vedno na uslugo drugim. Julija je papež Benedikt XVI. imenoval apostolskega delegata za redovno družbo Kristusovih legionarjev. 75-letni škof Velasio De Paolis je višji vatikanski uradnik in član reda misijonarjev svetega Karla Boromejskega. Pregledal je konstitucije te družbe, da bi ocenil njihovo karizmo. Pater Miguel Segura, rektor bogoslovja Matere Cerkve v Rimu: »Papežu smo zelo hvaležni, da nam je poslal delegata, saj je to tako, kakor da bi imeli v naši družbi svetega očeta.« Julija je Vatikan objavil nova pravila za reševanje spolnih zlorab. Večina teh pravil je veljala že veliko let, končno pa so jih spremenili v zakone. Vatikan bo tako neposredno presojal zločine, kot so posedovanje otroške pornografije, zlorabljanje invalidnih odraslih ter snemanje spovedi z avdiovizualnimi napravami. Poleg tega bodo sodniki ali odvetniki v teh procesih laiki. Monsinjor Charles Scicluna, sodnik v Vatikanu: »Mislim, da ta zakon dokazuje, da zelo resno jemljemo svojo obvezo, da bomo spodbujali zdravo okolje in ustrezno odgovarjali na zlorabe.« Mednarodni kazenski ukrepi za duhovnike, ki so se pregrešili, se lahko gibljejo od prepovedi, da bi se pojavljali v javnosti kot duhovniki ali maševanje do, v hujših primerih, suspendiranja. Ti kazenski ukrepi so seveda znotraj Cerkve in ne prekinjajo ali nadomestijo državnih procesov.

Avgust in september

Papež je poletni oddih preživel v Castel Gandolfu. Veliko časa je posvetil pregledovanju tretjega dela svoje knjige Jezus iz Nazareta, v katerem razmišlja o Kristusovem otroštvu v Betlehemu, Egiptu in Nazaretu. V začetku avgusta se je na Trgu svetega Petra srečal z več kot 50 tisoč ministranti z vsega sveta. Med srečanjem jim je svetoval, kako naj opravljajo svojo vlogo ter o pomenu posameznih bogoslužnih dejanj.

Septembra je papež opravil najpomembnejše potovanje v letu. Od 16. do 19. septembra je obiskal Edinburg, Glasgow, London in Birmingham. Najprej se je v palači Holyroodhouse, ki je kraj za uradne sprejeme, kadar se kraljica mudi v gradu Balmoral, srečal s kraljico. Srečanje je bilo zelo prisrčno, a obenem simbolično, saj je kraljica tudi »vrhovna voditeljica« anglikanske Cerkve. Benedikt XVI. je obiskal primasa anglikanske Cerkve canterburyjskega nadškofa Rowana Williamsa ter se mu zahvalil za vse njegove javne izraze prijateljstva. Najpomembnejši politični dogodek je bil njegov govor v westminstrski dvorani pred 1.800 politiki, poslovneži in britanskimi intelektualci. Na istem kraju je bil leta 1535 obsojen na smrt sveti Tomaž More, ker ni sprejel zakona, da je kralj vrhovni voditelj Cerkve v Angliji. Papež je to priložnost izkoristil za razmišljanje o razmerju med politiko in religijo. »Če samih moralnih načel, ki podpirajo demokratičen proces, ne določa nič trdnejšega kakor družbeni dogovor, potem postane krhkost tega procesa vse preveč očitna – v tem je resnični izziv za demokracijo.« Najpomembnejša verska slovesnost ob tem obisku je bila beatifikacija kardinala Johna Henryja Newmana v parku Cofton v Birminghamu, kjer se je zbralo okrog 70 tisoč ljudi.

Preden se je papež vrnil v Rim, se je udeležil koncerta, ki ga je pripravila papeška akademija znanosti v Castel Gandolfu. Izvedli so Mozartov Rekviem. Ta skladatelj je še posebej povezan z otroštvom Benedikta XVI.»Zmeraj ko slišim Mozartovo glasbo, se moram spomniti na domačo župnijo, na sebe kot dečka ob praznikih, ko je odmevala Mozartova 'maša'.« Dejal je, da mu je Mozartova glasba pomagala, da si je predstavljal lepoto nebes, kar daje upanje v bolečini in smrti.

Oktober

V začetku oktobra je papež Benedikt XVI. obiskal glavno mesto Sicilije Palermo v južni Italiji. Srečal se je z duhovniki, redovniki in redovnicami in bogoslovci iz Palerma. Rekel jim je, da so 'živi kamni', ki podpirajo Cerkev.»Zlasti vi vsi ohranjate živo zavest krščenih, temeljne zahteve evangelija.« Pozdravilo ga je okrog 20 tisoč mladih z otoka. Dva izmed njih sta se v njihovem imenu srečala z njim. »Veliko lahko prejemamo in veliko prejemamo od Cerkve in svojih duhovnikov. Vedite, da smo vam blizu, sveti oče. Vedno ostanite blizu nam mladim.« Oktobra je francoski predsednik Nicolas Sarkozy obiskal Benedikta XVI., da bi pomiril zadeve potem, ko je Vatikan obsodil njihovo odločitev, da iz Francije izženejo Rome. Francoski predsednik se je nato ustavil v molitvi na grobu svetega Petra.

Najbolj pretresljivo darilo, ki ga je letos prejel papež, je prišlo oktobra. 33 čilskih rudarjev ujetih v rudniku mu je poslalo zastavo, na katero so se vsi podpisali. Rudarji so bili 69 dni ujeti 700 metrov pod mestom San Jose. Papež je vsakemu poslal rožni venec in med reševanjem javno molil zanje. 

Oktobra se je začela škofovska sinoda za Bližnji vzhod. 255 ljudi se je 14 dni srečevalo s papežem v Vatikanu, da so razpravljali o položaju in stiski kristjanov na tem območju. Škofje so s sinode predlagali »pozitivno laičnost«, ki bi ločila religijo in politiko, da bi pomirila napetosti in odvrnila primere protiverskega nasilja. Med sinodo je papež kanoniziral šest novih svetnikov. To so prva avstralska svetnica Mary Mackillop, kanadski brat André, Poljak Stanislaw Soltys, Španka Candida Maria de Jesus ter Italijanki Giulia Salzano in Camilla Battista Varano.

November in december

November je razgibal težko pričakovani papežev obisk na božjo pot v Kompostelo in špansko mesto Barcelona. Zvest izročilu je papež Benedikt XVI. molil na grobu apostola Jakoba ter občudoval ogromno kadilnico “botafumeiro”, ki je velika kakor odrasel človek in visi pred glavnim oltarjem. V Barceloni je papež posvetil svetišče Svete družine, nedokončano mojstrovino Antonija Gaudija. Predvidevajo, da bodo baziliko pozidali do leta 2025.  Nekaj dni zatem je papež Benedikt XVI. objavil posinodalno apostolsko spodbudo o Svetem pismu. Gre za papeževo razmišljanje o sklepih škofovske sinode o Božji besedi leta 2008. Dokument katoličane spodbuja, da bi postali bolj domači s Svetim pismom, prav tako pa tudi, da bi ga družine brale in razumele ter imele svoj izvod doma.

Ob koncu meseca je izšla knjiga – intervju, v kateri papež odgovarja na vprašanja o možnosti odstopa, izvolitvi za papeža in celo o gospodarski krizi. Knjigo je napisal nemški novinar Peter Seewald in nosi naslov Luč sveta: papež, Cerkev in znamenja časa. Peter Seewald, avtor knjige Luč sveta: »To je papež, ki te sprejme, ki si vzame čas za vsako vprašanje. Je človek dialoga, za katerega ni problem soočanje s kritičnimi vprašanji. Poleg tega se ta papež ne boji vprašanj.«  Začetek decembra v Vatikanu so zaznamovale božične lučke kot tudi tradicionalno postavljanje jaslic in krašenje božičnega drevesa na trgu svetega Petra.