Kajenje škoduje zdravju
Na dan brez cigaret pozivi k prenehanju ali zmanjšanju kajenja
Slovenija
V Sloveniji obeležujemo dan brez cigaret, na katerega naj bi se kadilci odrekli cigaretam ali pa vsaj zmanjšali število pokajenih cigaret. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v Sloveniji letno umre okoli 2800 oseb, ki v povprečju umrejo 16 let prej kot njihovi vrstniki, ki niso nikoli kadili, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi kajenja na svetu letno umre okoli 4,2 milijona ljudi, leta 2030 pa bi bi jih lahko že sedem milijonov. Zaradi kajenja vsakih 6,5 sekund umre oseba, raziskava pa predvideva, da ljudje, ki začnejo kaditi v najstniških letih (kar jih stori več kot 70 odstotkov) ter s kajenjem nadaljujejo še dve desetletji ali več, umrejo veliko prej kot tisti, ki nikoli ne prižgejo cigarete.
Več kot tri četrtine prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, je nekadilcev. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je delež moških kadilcev večji kot pa delež žensk, ki kadijo. Med moškimi, starimi starimi 15 let in več, kadi 28 odstotkov populacije, med ženskami pa 22 odstotkov. V skupini držav članic Evropske unije (EU) spada Slovenija med države z najnižjimi deleži kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več.
V Evropski uniji kadi približno tretjina prebivalcev Evropske unije, zaradi kajenja pa umre približno 650.000 ljudi na leto. Med njimi jih je skoraj polovica starih od 35 do 69 let, kar je precej manj od pričakovane življenjske dobe.
Tobačni dim iz okolja škodi tudi zdravju nekadilcev, saj slednji vdihavajo tobačni dim prav tako kot osebe, ki kadijo. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Raziskava Inštituta za varovanje zdravja iz leta 2008 je pokazala, da je bilo dimu v enem mesecu različno pogosto in različno dolgo izpostavljenih 49 odstotkov polnoletnega prebivalstva, to je približno 823.000 oseb. V letu 2006, torej pred uvedbo prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in na delovnih mestih, pa je bilo takih 65 odstotkov, to je nekaj manj kot 1.070.000 oseb.
