Gostje v studiu; Grims, Pukšič, Anderlič, Podobnik, Bevk
Pogovor o novem hrvaškem pravilniku in dogajanju na Hotizi
Slovenija | 27.01.2011, 08:05
V Pogovoru o smo z gosti poskušali odgovoriti, zakaj naj bi bil novi hrvaški pravilnik o mejah v ribolovnem območju sporen in kaj ta poteza Hrvaške pomeni za nadaljnja pogajanja tudi za arbitražno sodišče.
V studiu so svoja stališča soočili poslanec LDS Anton Anderlič, poslanec SLS Franc Pukšič, poslanec SD Samo Bevk, poslanec SDS Branko Grims in predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik.
Poslanec Anderlič je poudaril, da je za njih nesporno, da zavračajo vsako drugačno ravnanje, kot je bilo dogovorjeno ter da ne podpirajo nobenih enostranskih potez. „Dejstvo je, da je s tem več povedno o Hrvaški kot o nas in da to vidijo tudi tisti, ki bodo sooblikovali odločitve,“ meni Anderlič in dodaja, da je bil preplah ob novem hrvaškem ribolovnem pravilniku prevelik.
Po trditvah Pukišča bi morala Slovenija ob uveljavitvi novega pravilnika odreagirati bolj ostro. „V arbitražnem sporazumu piše, kar sta sprejeli obe državi, da se bosta vzdržali enostranskih dejanj. Slovenija to striktno upošteva,“ je dejal Pukšič. Moti ga, da nikjer v arbitražnem sporazumu ne piše, kaj se zgodi v primeru enostranskih potez.
Da koalicija pri napovedi o novem hrvaškem ribolovnem pravilniku ni ravnala zadržano ampak premišljeno pa meni poslanec Bevk. „Ribolovni pravilnik je enostransko dejanje Hrvaške in peti člen arbitražnega sporazuma jih sankcionira, kajti jih ne upošteva,“ je povedal in opozoril na različno razlaganje stanja na dan 25. junij 1991.
„Večina je na referendumu glasovala skladno s podatki, ki jih je takrat imela na razpolago. Dejstva o katerih govorimo danes so nova,“ je na vprašanje ali gre pri napovedih enostranskih potez za izigravanje volje ljudstva na referendumu povedal poslanec Grims.
Da je ta arbitražni sporazum res da najbližje rešitvi vendar tudi usodnemu in nepopravljivemu rezultatu pa trdi Podobnik. „Vedeti moramo, da bo rezultat, ki ga bo prineslo arbitražno sodišče po naši volji,“ ocenjuje.
Kaj se je dogajalo na Hotizi?
Gostje v studiu so se dotaknili tudi nedavnega zapleta zaradi trupla na spornem ozemlju pri Hotizi. „Tragedija je razgalila popolnoma nepotrebno pretiravanje slovenskih uradnih organov, ko gre za vzdrževanje dobrih odnosov s sosedi, postopek bi lahko brez dvoma v celoti izpeljala slovenska policija,“ je prepričan Grims, Anderlič pa „da se je v tem primeru očitno odločalo tako, kot so si razlagali sporazum med Slovenijo in Hrvaško o izogibanju incidentov.“ Da preiskovalni sodnik ni opravil svojega dela in da bi moral za to odgovarjati trdi Pukšič, Bevk pa, čimprej je potrebno sprejeti arbitražni sporazum, „da ne bo prihajalo do risanja zemljevidov, da ne bo prihajalo do teh neljubih dohodkov, kot je bil ta primer na Hotizi.“
Nov hrvaški pravilnik o mejah v ribolovnem območju predvideva, da gre meja po sredini piranskega zaliva. Ta pravilnik je nadomestil starega iz leta 2005, v zvezi s katerim je Slovenija v preteklosti že protestirala. Hrvaška stran je v teh dneh po drugi strani poudarjala, da novi pravilnik ne prejudicira meje.
Slovenija se je že odzvala s protestno noto. Generalni direktor za evropske zadeve na zunanjem ministrstvu Igor Senčar je v petek hrvaškemu veleposlaniku v Sloveniji Svjetlanu Berkoviću izrazil protest zaradi hrvaškega pravilnika o mejah v ribolovnem morju. Senčar je ob tem poudaril, da se je skladno s določbami arbitražnega sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško nujno vzdržati enostranskih dejanj, saj nobeni enostranski akti za naloge arbitražnega sodišča nimajo pravnega pomena in nikakor ne morejo prejudicirati razsodbe.
