Pred 200 leti se je rodil škof Janez Zlatoust Pogačar
Slovenija
Te dni mineva 200 let od rojstva ljubljanskega škofa dr. Janeza Zlatousta Pogačarja, včeraj pa je bil njegov smrtni dan. Ob tej priložnosti so se rojaka iz Vrbe spomnili v župniji Breznica pod Stolom. Na dan njegovega rojstva 22. januarja, so imeli spominsko mašo v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje.
Po njej je bila v dvorani Franceta Prešerna akademija, na kateri je o škofu Pogačarju spregovoril cerkveni zgodovinar dr. Matjaž Ambrožič. Pri tem je posebno pozornost namenil njegovi verski, kulturni in politični vlogi za zgodovino Slovencev. Predavanju je sledil kulturni program. Verjetno pa to ni zadnji spomin na škofa Janeza Zlatousta Pogačarja ob njegovem jubileju.
Kdo je bil Janez Zlatoust Pogačar?
Rodil se je 22. januarja 1811 v Vrbi na Gorenjskem in bil krščen naslednji dan v župnijski cerkvi na Rodinah, kamor je takrat spadala njegova rojstna vas. Ljudsko šolo je končal na Bledu; zatem je odšel v Ljubljano, kjer je končal normalko in licej, študiral jezike ter filozofijo in teologijo. Po duhovniškem posvečenju ga je škof Alojzij Wolf poslal na Dunaj, da bi nadaljeval študij. Po vrnitvi v Ljubljano je bil profesor dogmatike, pedagogike in biblicistike v bogoslovju in prvi ravnatelj Alojzijevišča. Leta 1848 je ustanovil Slovenski cerkveni časopis, ki se je naslednje leto preimenoval v Zgodnjo Danico. Bil je tudi soustanovitelj Slovenske matice. Škof Jernej Vidmar ga je zelo cenil, zato ga je kot osebnega teologa povabil s seboj na 1. vatikanski koncil.
Janez Zlatoust Pogačar je leta 1875 postal ljubljanski škof. V bogoslovno šolo je uvedel pouk cerkvene umetnosti, uredil izpite za učitelje verouka na ljudskih in srednjih šolah ter pospeševal karitativno delo. Zavzel se je za izdajo slovensko-nemškega slovarja, katerega pripravljalno gradivo je najprej zaupal Levstiku in zatem Pleteršniku. Med drugim se je zavzel za Simona Gregorčiča, ko so ga napadali Anton Mahnič in nekateri drugi duhovniki. Škofijo je vodil dobrih osem let in jo na god spreobrnjenja apostola Pavla 25. januarja 1884, ko se je poslovil s tega sveta, prepustil svojemu nasledniku.
Duhovna oporoka ljubljanskega škofa Pogačarja
V monografiji Ljubljanski škofje Franceta M Dolinarja je zapisana tudi „duhovna oporoka“ oziroma nagovor, ki ga je škof Pogačar po prejemu maziljenja namenil zbranim okrog bolniške postelje sebe: To je sv. vera, ki sem jo zvesto ohranil vsak trenutek svojega življenja. Po sv. krstu sem bil v Cerkev sprejet. Moja mati so me otroka te vere učili. V tej veri sem zrasel in bil vzrejen. Kot učenec sem neomajno trdíl to vero. Kakor mož in duhovnik sem jo drugim oznanjal in jo vernikom v srca sadil. Z vsemi močmi, ki me zdaj zapuščajo, sem se vselej trudil da bi sebi izročene duše požlahtnjeval in jih v tej veri utrjeval, ki jo je Božji Sin nam ubogim človeškim otrokom v tolažbo prinesel iz nebes. Ta vera je, gospodje, tudi vaša vera. Ohranite jo, Vas prosim, z zaupanjem in ljubeznijo vred v vaših srcih, dokler ne pride Gospod, da tudi vas odpokliče s tega sveta ...
