Blaž LesnikBlaž Lesnik
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tone GorjupTone Gorjup

Narodno svetišče na Brezjah praznuje 11 let

Slovenija | 02.01.2011, 10:30

Na novega leta dan pred enajstimi leti, torej leta 2000, so slovenski škofje brezjansko baziliko Marije Pomagaj razglasili za slovensko narodno svetišče. S tem dejanjem je svetišče na Brezjah dobilo tudi državniški pomen.

Kakor ima vsaka država svoje glavno mesto, prestolnico, tako ima tudi vsak narod svoje narodno svetišče: Francija – Lurd, Portugalska – Fatimo, Poljska – Čenstohovo, Avstrija – Mariazell, Hrvaška – Marija Bistrico, … in Slovenija – Brezje. Ob obletnici narodnega svetišča je bila v baziliki Marije Pomagaj slovesna sveta maša, ki jo je prvega januarja popoldne daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Mašo smo na Radiu Ognjišče tudi neposredno prenašali.

V pridigi je škof med drugim spomnil, da vstopamo v leto praznovanja 20-letnice samostojne države Slovenije: „Vodstvo Cerkve je ves čas, še posebej pa potem, ko so bile napovedane prve svobodne volitve v Sloveniji, z vso jasnostjo opozarjalo na odgovornost krščanskih laikov, da prispevajo svoj delež v družbenem dogajanju in se odločajo po svoji vesti. O tem nam govorijo izjave, ki so jih slovenski škofje zapisali pred spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu, pred plebiscitom, na dan osamosvojitve in tudi pozneje. V osamosvojitveno dogajanje so se dejavno vključevali kristjani v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Velikega pomena je bila tudi podpora škofovskih konferenc večine evropskih držav, Združenih držav Amerike in Kanade. Prav posebno vlogo pa je pri osamosvojitvenih prizadevanjih Slovenije imel Sveti sedež, ki je 13. januarja 1992 med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo in s tem odločilno vplival na druga priznanja, ki so sledila 15. januarja in pozneje.“

Celotna pridiga škofa Jamnika.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem
Posvečenje novomašnikov (photo: Rok Mihevc) Posvečenje novomašnikov (photo: Rok Mihevc)

Mašniški posvečenji 2025

V Sloveniji bosta ob letošnjem prazniku apostolov Petra in Pavla v duhovnika posvečena dva katoliška novomašnika - Matija Golob in Ambrož Brezovšek.