Zgled prepriča
| 17.01.2011, 12:55
Praznujemo god sv. Antona Puščavnika, mogočnega priprošnjika v stiskah, zavetnika puščavnikov samotarjev, osebja, ki skrbi za bolnike, pa tudi kmetov, še posebej pa prašičerejcev. Današnji godovnjak daje jasen zgled, kako globoko sled lahko v zgodovini pusti človek, ki je zavestno odgovoril na božji klic in brez oklevanja stopal po poti, za katero je spoznal, da je prava.
Sv. Anton je bil praktičen mož. Zanesljivi življenjepisci poročajo o njegovih zavestnih korakih v puščavništvo, študij Svetega pisma in resnic vere, boju s skušnjavami in odgovornemu odnosu do vseh, ki so se mu kasneje pri takem načinu življenja pridružili.
Ni dvoma, da zgled njegovega življenja že od vsega začetka in tudi še danes najbolj nagovarja ljudi, ki lajšajo trpljenje drugim, posebej pa kmete. Slednji so ga in ga čutimo kot mogočnega priprošnjika, prepriča pa svetnikova spoštljiva povezanost z naravo, njegova delavnost in praktičnost.
Moli in delaj, je bil njegov moto. Z molitvijo in študijem je usmerjal svoje srce, z delom pa se je boril s skušnjavami in odgovarjal na izzive časa, v katerem je živel.
Tudi na slovenskih tleh je god sv. Antona Puščavnika od nekdaj povezan z zahvalo in prošnjo. Zahvalo za vse, kar se je po božji Previdnosti zgodilo in prošnjo za srečo pri delu na polju in reji živali.
Sv. Antona posebej častijo prašičerejci. Slednje je povezano z družbo hospitalitov, ki so skrbeli za duševno prizadete ljudi, in z darovi nabranimi po mestih in vaseh, tem bolnikom omogočali človeka vredno življenje. Preprosti ljudje so jim v zimskem času največkrat darovali klobase in prekajeno svinjsko meso. Ostanek tega običaja so v zadnjih letih tudi pri nas spet obujene licitacije prekajenega svinjskega mesa in klobas, katerih izkupiček je namenjen za ljudi v stiski.
Letošnji god. sv. Antona pa žal mineva predvsem v znamenju dolgotrajne hude krize v prašičereji. Nizke odkupne cene prašičjega mesa prinašajo rejcem veliko izgubo, vedno pogostejše krize, in njihova dolgotrajnost pa kmetije izčrpavajo in onemogočajo tudi preživetje na dolgi rok. Mnogi prašičerejci rejo opuščajo, stalež prašičev se je v zadnjih desetih letih znižal za 37 odstotkov, samooskrba z domačim prašičjim mesom pa padla pod 40 odstotkov.
Ministrstvo za kmetijstvo je pomagalo po shemi De minimis, vendar, če se bo kriza nadaljevala, bo ogrožen tudi obstoj tehnološko najbolj naprednih rej, ki že zdaj komaj životarijo. Določeno rešitev bi lahko prinesla vzpostavitev boljše povezanosti in sodelovanja med prašičerejci, posebej pa rešitev problema, ki ga za domače vzrejne kmetije pomeni uvoz prašičkov pitancev iz tujine. Zgled delavnosti in praktičnosti sv. Antona Puščavnika torej tudi danes nagovarja in vabi.
