Skoraj razmere strahovlade

Slovenija | 20.01.2011, 14:40

S problemom nepravičnosti v porazdelitvi dodane vrednosti v živilski verigi se v različnih oblikah srečujejo tudi v drugih evropskih državah. Zato je pri Evropski komisiji ustanovljen poseben Forum, v katerem sodeluje 13 kmetijskih ministrov in štirje komisarji. Njihova naloga je, da v obdobju dveh let pripravijo ustrezne evropske usmeritve za odpravo nepravičnosti.

Slovenski kmetijski minister Dejan Židan, ki je tudi sam član tega foruma, je prepričan, da bo njihovo delo prineslo učinkovito rešitev, skrbi ga le dolgo obdobje, v katerem naj bi do te vseevropsko usklajene ureditve prišlo. Po njegovih besedah so razmere v Sloveniji specifične prav zaradi koncentracije, ki smo ji priča med trgovci, zato je nujno hitro ukrepanje.

V primeru če se mešana skupina predstavnikov potrošnikov, živilske industrije, trgovine in kmetijstva, ne bo uspela dogovoriti o Kodeksu pravične porazdelitve dodane vrednosti v verigi, bodo stanje poskušali urediti z zakonom. Skrbi pa ga ozračje strahu v odnosu živilcev do trgovcev, saj si noben med njimi ne upa javno predstaviti pogojev, pod katerimi lahko posluje s posameznimi trgovskimi družbami.

„Neformalne podatke dobimo, ko se pogovarjamo s posameznimi proizvajalci hrane, ki nam pa vedno v naprej povedo, da ne želijo, da ne dovolijo, da izpostavimo posamezna imena... in dejansko je prisoten, kar je meni fenomen, je prisoten strah...“

Prav dejstvo strahu pa je tisto, pravi minister Židan, ki jih sili, da ukrepajo podobno, kot so ob takih razmerah učinkovito ukrepali v Angliji, ki sicer velja za zelo liberalno državo. „Tudi tam je potem, ko je država ugotovila, da en člen v verigi ni več primeren zastopnik svojih interesov, država prevzela njegovo vlogo in je bila ona tista, ki se je pogovarjala s trgovino“, še opozarja kmetijski minister.

Tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj je prepričan, da je država dolžna, da začne zelo resno spremljati režim vhodnih in izhodnih cen pri vseh členih živilske verige in na podlagi tega primerno ukrepati ter odpraviti anomalije.

„Potrošnik ne more plačati neracionalne organiziranosti pa naj bo to pri kmetu, naj bo to v okviru živilsko predelovalne industrije, še manj pa v okviru trgovine. Vsi podatki zelo jasno kažejo, da je slovenska trgovska mreža, v povprečju, kar se tiče cene hrane, marž in vsega tega, precej dražja, kot so trgovske mreže v sosednjih evropskih državah!“

Smrkolj trenutno stanje opisuje kot „skoraj razmere strahovlade“ in opozarja: „Marsikdo od živilcev si ne upa nič reči, ker če bo kaj rekel, javno, tudi argumentirano, je veliko vprašanje če ne bo izgubil polico v tej ali oni trgovski verigi!“

Zato v Kmetijsko gozdarski zbornici namero kmetijskega ministrstva v celoti podpirajo.