Dejan Židan
Za „superrabate“ več denarja kot za plače zaposlenih
Slovenija
Na sredini novinarski konferenci Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, sicer namenjeni predstavitvi stanja na področju varne hrane v Sloveniji, je minister mag. Dejan Židan zatrdil, da so sicer pričakovali rast cen posameznih kmetijskih pridelkov, saj se vsa kmetijska pridelava v zadnjih treh letih sooča z izgubo. Visok skok borznih cen pšenice po njegovem kaže na vstop špekulantov na trg z žiti.
Koeficient ekonomičnosti pridelave je bil po ministrovih besedah v minulih treh letih rdeče obarvan, njegova povprečna vrednost pa 0.8, kar pomeni, da že vse to obdobje kmetije pridelujejo izgubo. Minister Židan je ob tem posebej izpostavil področje mlečne pridelave, kjer odkupne cene mleka pomembno zaostajajo za evropskimi povprečnimi cenami, kar kaže na kondicijo slovenske mlečno predelovalne industrije.
Priča smo špekulacijam na trgu z žiti
Podobno stanje je tudi na področju prireje mesa, malo manj pričakovan pa je bil izjemen skok cen žita, za kar ni enotne razlage. Evropa ima namreč dovolj zalog in višek pridelave: „Ugiba se, da so špekulanti stopili na ta trg kmetijskih surovin“, pravi minister Židan.
Po drugi strani pa se je po Židanovem mnenju potrebno zavedati, da strošek kmetijskih pridelkov v ceni živil sicer varira od primera do primera, ponavadi pa je majhen v primerjavi z maloprodajno ceno. „Rast cen kmetijskih surovin ne more biti izgovor za pomembno podražitev hrane!
Skupna evropska ugotovitev je, da je v verigi od vil do vilic prišlo do nepravičnosti v porazdelitvi dodane vrednosti. V Sloveniji je zato na pobudo kmetijskega in gospodarskega ministrstva začela z delom mešana skupina predstavnikov potrošnikov, živilske industrije, trgovine in kmetijstva, ki skuša podobno kot v nekaterih razvitih demokracijah Evropske Unije priti do dogovornega Kodeksa pravične porazdelitve dodane vrednosti.
Počutimo se odgovorne do potrošnikov in kmetov
Če ta dogovor ne bo uspel, se na kmetijskem ministrstvu čutijo odgovorni tako kmetom kot potrošnikom, da stanje v verigi uredijo z zakonom. Kot posebej pereče minister Židan izpostavlja nerazumno dolge roke plačil trgovine dobaviteljem, visoke trgovske marže in še posebej nezaželene poslovne prakse, ki pa so zaenkrat še dovoljene. “Gre za razne bonitete, tretje rabate in podobno... Posamezni proizvajalci hrane nam javljajo, da preko teh stroškov izgubijo več denarja, kot pa je strošek plač njihovih zaposlenih,“ še opozarja minister Dejan Židan.
Prav bojazen živilcev; nihče od njih se namreč noče izpostaviti in predstaviti realne višine marž in superrabatov, ki so določeni v pogodbah; po ministrovem mnenju kaže, da je na relaciji do trgovine nekaj hudo narobe.
Izziv „pravične trgovine“
Kot pozitivno pa kmetijski minister ocenjuje odprtje razprave o t.i.“pravični trgovini“, torej trgovini, ki je spoštljiva tako do pridelovalca oziroma proizvajalca, kot tudi do potrošnika. Sam jo pojmuje kot trgovino, ki posluje brez tretjih rabatov in bonitet, si zaračunava marže med 18 in 25 odstotki, dobaviteljem pa plačuje v mesecu ali manj.
