Benedikt XVI. prisluhnil prvi adventni pridigi p. Cantalamesse

Papež in Sveti sedež | 03.12.2010, 16:51 Marta Jerebič

Danes dopoldne je sveti oče Benedikt XVI. prisluhnil prvi od treh adventnih pridig, ki jih tudi letos zanj in za člane papeške družine pripravlja kapucin p. Raniero Cantalamessa. Naslov pridig je ''Bodite pogumni: jaz sem svet premagal (Jn 16, 33). Za ponovno evangelizacijo sekulariziranega sveta''.

Papeški pridigar p. Cantalamessa bo premišljevanja posvetil ustanovitvi novega Papeškega sveta za novo evangelizacijo ter osvetlil glavne ovire sodobne kulture pri sprejemanju krščanskega sporočila: scientizem, racionalizem in sekularizem.

P. Cantalamessa je v današnji prvi adventni pridigi spregovoril o ateističnem scientizmu, nasproti kateremu je postavil človeka, ustvarjenega po Božji podobi. S Kristusom je bil obnovljen in ponovno postavljen na svetlo človek, ustvarjen po podobi Boga, ki veličino človeka postavlja nad ostalo stvarstvo. Božič je najradikalnejša antiteza scientizma. Slovesno nam oznanja, da je »vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo« (Jn 1, 3) ter »v njem je bilo ustvarjeno vse« (Kol 1, 16) To razodetje je Cerkev sprejela v veroizpovedi kot »in je po njem vse ustvarjeno«, je povedal papeški pridigara.

Ateistični scientizem je opredelil s tremi postavkami: za scientizem so znanost, kozmologija, fizika in biologija, edini objektivni in resni način spoznanja realnosti; ta oblika spoznanja je nezdružljiva z vero, ki temelji na nedokazljivih in napačnih domnevah; tretja postavka scientizma pa trdi, da je znanost dokazala lažnost ali vsaj nepotrebnost hipoteze o Bogu. P. Cantalamessa je dodal, da so vse predpostavke napačne, ne z ozirom na teološke argumente in vero, marveč že z vidika samih znanstvenih spoznanj in prepričanj številnih priznanih znanstvenikov preteklosti in sedanjosti. Ko scientist pravi, da Bog ne obstaja, presoja svet, ki ga ne pozna, uporablja svoje lastne zakonitosti o temi, ki je zunaj njegovega dometa. Da bi videli Boga, je treba odpreti oči na drug način, je povedal papeški pridigar. Opozoril je tudi, da se z zavračanjem scinetizma ne zavrača znanost, ter spomnil na odprto držo bl. Johna Henrya Newmana, ki je zapisal, da darwinova teorija ni nujno ateistična, ampak lahko preprosto razširja idejo o božji daljnovidnosti in zmožnosti. Newman namreč ni videl neskladnosti med evolucijo organskih bitij z božanskim načrtom, saj gre za vzročnost človeka in ne Boga.

Ateistični scientizem po besedah papeškega pridigarja zagovarja popolno obrobnost in nepomembnost človeka v vesolju in v življenju, skupaj s človekom pa iz središča vesolja odstrani tudi Kristusa, ki je zveden le na nek zgodovinski pripetljaj. Ta pogled na človeka odseva tudi na kulturni ravni in družbeni mentaliteti, je poudaril p. Cantalamessa ter pri tem navedel skrajni ekologizem in izenačevanje pravic živali in celo rastlin s človekovimi. Gre za povratek k predkrščanskemu pogledu, ki sledi shemi Bog – kozmos – človek, ki pa jo je krščanstvo preoblikovalo v Bog – človek – kozmos. V krščanstvu je namreč človek ustvarjen po Božji podobi, kar pomeni, da je soudeležen v bistvu Boga, ki je odnos ljubezni med Očetom, Sinom in Svetim Duhom. Samo človek, v kolikor je kot oseba sposoben odnosov, je udeležen v osebni in odnosni razsežnosti Boga, je zatrdil p. Cantalamessa. Človeška oseba je oseba ravno zaradi tega razumskega jedra, ki ji dela zmožno sprejeti odnos, ki ga Bog hoče z njo vzpostaviti in ki tako hkrati postane generator za odnose do drugih in do sveta.