10 let SZI-ja v cesarskem mestu
Matjaž Merljak
Na Dunaju že deset let deluje Slovenski znanstveni inštitut. Kljub plodnemu delovanju, je njegova usoda precej negotova. Sedanja vlada svojo pozornost bolj usmerja v nov znanstveno kulturni center v Korotanu. A na nedavni rektorski konferenci v Sloveniji je bilo poudarjeno, da SZI mora ostati.
Ob 10-letnici Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju smo se pogovarjali z direktorjem Vincencem Rajšpom. Poleg njega sta na inštitutu še tajnica Milka Hudobnik, ki prihaja z avstrijske Koroške in znanstvena raziskovalka Andrejka Žejn.
Na praznovanju jubileja, ki je bilo 12. novembra, so gostili 150 gostov, bilo pa je v dvorani pri Štefanovi stolnici. Na tistem mestu je v 15. in 16. stoletju stala stara šola svetega Štefana, ki je bila del dunajske univerze in na kateri je delovalo nekaj ugledih slovenskih profesorjev.
Inštitut je ustanovila slovenska država leta 2000 z namenom znanstvenega in kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo. V tem času so pripravili 343 prireditev - razne predstavitve znanstvenih inštitutov, predstavitve znanstvenih knjig, predvsem pa rezultatov znanstvenega in raziskovalnega dela med državama.
Slovenci smo ves čas obstoja povezani s cesarskim mestom. V času monarhije je delovala Knafljeva ustanova, pred vojno je imela 39 štipendistov, leta 1961 je prišla pod okrilje ljubljanske univerze.
S Slovenskim znanstvenim inštitutom so predvsem sodelovali profesorji s slovenskih univerz, znanstveniki slovenskih inštitutov v povezavi z avstrijskimi ... Na inštitutu je bilo več kot 40 razstav, zdaj je na ogled razstava Andreja Jemca. Pripravili so gostovanje Slovenske filharmonije leta 2000, leta 2006 je bila v jezuitski cerkvi maša narodov, leta 2008 so organizirali Requiem slovenskega skladatelja na Dunaju Avgusta Ipavca ...
Leta 2006 se je slovenski pouk znašel na cesti, pred tem je poteka na eni od dunajskih šol, kjer je bil ravnatelj Slovenec. Lani se je število dvignilo na 30, letos jih je že 35. Ena od nalog je tudi delo s študenti, saj v Avstriji študira okoli 600 slovenskih državljanov. Tako je na inštitutu tudi sedež Društva študentov iz Slovenije v Avstriji, ki je najbolj dejavno v Gradcu in na Dunaju. Ti za svoje delovanje ne dobijo niti evra iz Slovenije.
Podobne inštitute - znanstveno-kulturne imajo tudi Madžari, Francozi, Poljaki in drugi narodi. O prihodnosti inštituta je težko govoriti, ker sedanja oblast ustanavlja nov znanstveno kulturni center v Korotanu. Posledica je, da SZI-ja slovensko ministrstvo za znanost ne financira. Nekaj denarja bodo zdaj le prejeli, a precej premalo.
Pogledi v novo leto so precej negotovi, je še dejal dr. Rajšp. A ker že dobiva nekatere pozitivne signale, z optimizmom zre naprej.
