Škofje Lipovšek, Štumpf, Pirih, Glavan in Bizjak o skrivnosti božiča

Slovenija | 25.12.2010, 01:00

Škofje ordinariji Stanislav Lipovšek, Peter Štumpf, Metod Pirih in Andrej Glavan, so pri polnočnicah v do zadnjega kotička polnih stolnicah spomnili na skrivnost božiča. „Jaslice nas vabijo k posnemanju Božje solidarnosti,“ je poudaril novomeški škof Glavan.

Škof Štumpf: Jaslice pomenijo, da je Jezus središče človeštva

Murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf je pri polnočni maši v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti dejal, da se je Jezusa prva dotaknila Marija, njegova mati, ko ga je začutila pod srcem, ga rodila, dojila in previjala, pestovala in ljubkovala. „Dotaknil se ga je krušni oče Jožef, ko mu je rezal vsakdanji kruh. Dotaknili so se ga učenci in množice, ki jim je oznanil Božje kraljestvo. Dotaknili so se ga kruti vojaki, ki so ga bičali, s trnjem kronali in pribili na križ. Po vstajenju od mrtvih se ga je dotaknil apostol Tomaž, ki ni veroval, dokler ni položil rok v njegove rane. Jezusa se dotikamo tudi mi; pri obhajilu z dlanmi in s srcem. Dotikamo se ga, ko mu izpovemo svoje grehe, poslušamo njegov evangelij in molimo k njemu. Jezus se je prepustil našim rokam, našim čustvom, naši duši, da bi iz nas posrkal vsako zlo in nas osvobodil greha,“ je dejal murskosoboški škof in dodal, da brez Jezusa Boga ne moremo pravilno slaviti. „Boga lahko slavijo samo angeli, ki ga zrejo takšnega, kakršen je. Slavi ga lahko Devica Marija, ker je Jezusova mati in vsi, ki so ponižani, skromni, preprosti in tisti, ki trpijo, ker so Jezusovi učenci. Ko boste opazovali jaslice, boste videli, da se vsi, ki so tam, ozirajo k Jezusu. Kaj bi se sicer zgodilo v jaslicah, če tam ne bi bilo Jezusa? – Trije kralji bi šli vsak svojo pot. – Zvezda repatica bi bila zvezda kot vse druge. – Pastirji bi se med seboj morda stepli za bolj primerno mesto v hlevu, saj je zunaj mraz. – Vrata bi se zaprla, zaklenila, ker so zunaj tatovi. – Brez Jezusa jaslic sploh ne bi bilo in tudi ne bi bilo Božiča,“ meni škof, ki dodaja, da jaslice pomenijo, da je Jezus središče človeštva. „Svet si sicer lahko organizira tudi življenje brez Jezusa. A ko se to zgodi, se ljudje obrnejo eden proti drugemu. Svet zapade v kaos vojn, nemirov, strahu in groženj. Svet brez Jezusa nikakor ni varen. Samo Jezus je Knez miru. Mir ni družbeno stanje, ampak je stanje srca,“ je povedal škof in nagovor sklenil z besedami: „V tej noči smo postali Božji. Zato smo pod neposredno zaščito samega Boga. Ne zapušča nas sirot. Tudi ko ga naganjamo, ostaja. Ko ga pozabljamo, nas opominja. Ko ga sovražimo, nas ljubi. Bog noče stran od nas. On je vztrajen Bog.“

Škof Glavan: Jaslice nas vabijo k posnemanju Božje solidarnosti

Novomeški škof msgr. Andrej Glavan je pri polnočni maši v stolnici sv. Nikolaja v Novem mestu dejal, da je jaslicah je zasijala luč. „Danes mnogi ljudje tavajo v temi in smrtnih sencah nesmiselnega življenja, se spotikajo pod težo obupa, neuspehov, krivic in lastnih slabosti. Toda kdor se z vero približa Kristusu, doživi prerojenje, življenje pa dobi nov smisel in cilj. Jezus želi z nami deliti naše življenje, trpljenje in celo našo smrt, da bi v nas utrdil upanje, da bo zadnjo in končno besedo imela Božja ljubezen,“ poudarja škof in dodaja, da nas jaslice vabijo k posnemanju Božje solidarnosti. „Božič je zato praznik razodetja otipljive Božje ljubezni do človeštva in do slehernega izmed nas. Božji Sin je postal človek, brat med brati, solidaren z nami v naši človeški revščini in preizkušnjah vse do svoje smrti na križu. Prišel je med nas, da bi ga v tej solidarnosti posnemali in rasli v človečnosti, bratstvu, prijateljstvu, medsebojni solidarnosti, še posebej v letu, ki smo ga po slovenskem evharističnem kongresu razglasili za leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti. Geslo tega pastoralnega leta je: »Nosite bremena drug drugemu«. Jezus, rojen v hlevu, nam je dal zgovorno znamenje in dokaz Božje bližine s pastirji vseh časov. Na to Božjo solidarnost naj bi ljudje odgovorili, da bi s svojim delom in prizadevanji poskrbeli vsaj za minimum življenjskih potreb ne le zase in za svoje družine, ampak tudi za uboge vseh vrst. Novorojeno betlehemsko dete daje upanje, smisel in cilj vsakemu človeku, zlasti vsem, ki so utrujeni od življenjskih bojev zaradi revščine, nezaposlenosti, zapuščenosti in preganjanj,“ poudarja novomeški škof, ki je ob sklepu nagovora še poudaril, da se je Bog hotel roditi v majhnosti, sredi revščine betlehemskega hleva, da bi si pozneje lahko nadel breme vseh naših slabosti in grehov. „Beseda Betlehem pomeni hiša kruha. Letos, še posebej po veličastnem evharističnem kongresu, naj bi bili bolj pozorni, kolikor je v naši moči, da pomagamo revnim, da smo pozorni na pomanjkanje kruha vseh vrst. Božič naj bi bil izziv, da v moči evharistije drug drugemu postajamo kruh.“

Škof Lipovšek: Obhajati božič pomeni stopiti na pot Jezusa Kristusa

Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek pa je pri polnočni maši v stolnici sv. Danijela v Celju dejal, da je Jezus postavil posebna znamenja svoje navzočnosti med nami. „To so sveti zakramenti, ki omogočajo, da isti Kristus, ki je v sveti betlehemski noči prišel med nas, isti Kristus, ki je zbiral okrog sebe svoje učence in jim oznanjal evangelij; isti Kristus, ki je nekoč v Palestini hodil okrog in delil dobrote; isti Kristus tudi danes uresničuje svoje delo odrešenja sredi med nami.“ je poudaril škof in spomnil na luč miru iz Betlehema. „Luč miru prihaja iz kraja Jezusovega rojstva in potem potuje po deželah sveta in prihaja v domove, družine, v cerkvene in svetne ustanove ter vse razsvetljuje in nagovarja s svojo toplino in svojo skrivnostno vsebino in sporočilom. Tudi v našem mestu, v naši stolnici in po mnogih družinah in drugih ustanovah, smo sprejeli to luč in tako izrazili našo pripravljenost in odprtost za Jezusa – Novorojenega Odrešenika, ki prihaja. Danes, na sveti božični praznik in v teh prazničnih dneh, to dogajanje doseže svoj vrhunec, ki bo tem bogatejši in lepši, čim bolj smo in bomo še odprli vrata svojega srca, naših domov in družin luči, ki prihaja, Jezusu Kristusu, njegovemu evangeliju, njegovemu delu odrešenja,“ je poudaril škof in poudaril, da obhajati božič pomeni stopiti na pot Jezusa Kristusa. „Obhajati božič pomeni povsod prinašati Božjo dobrotljivost in ljudomilost; stopiti na pot darujoče se ljubezni, stopiti v luč, ki prihaja iz Betlehema.“

„Letošnje božične praznike obhajam prvič kot škof mlade, komaj pred štirimi leti ustanovljene celjske škofije. Po letih smo res mladi, pa kljub temu duhovno bogati, še posebej če pomislimo na našo duhovno zgodovino, na korenine, iz katerih rastemo,“ je ob sklepu dejal škof Lipovšek in še povedal: „Božični mir in veselje naj napolnjuje tudi vse kulturne, znanstvene, prosvetne, zdravstvene, gospodarske, socialne in politične ustanove našega mesta in naše škofije.“

Škof Pirih:Kristusa lahko najdemo v otroku, ki se rojeva

Koprski škof msgr. Metod Pirih je pri polnočni mašib v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici dejal, da Bog spoštuje človekovo svobodo. „Z rahločutnostjo in obzirnostjo vstopa v človekovo srce. Kdaj in kako se to zgodi, ne vemo. V intimnosti človekove vesti se odvija skrivnostni pogovor z Bogom, ki omogoči, da dozori odločitev za verovanje. Vsem tem ljudem, ki z odprtostjo in vso iskrenostjo iščejo Boga, želimo povedati, da se je Božja ljubezen razodela in razkrila vsakemu človeku. Kristus se je rodil za vse ljudi. Njegova beseda nam podarja luč resnice, kaže nam pot pravičnosti in ljubezni, ki vodi k slogi in miru,“ je povedal koprski škof in se vprašal, kako danes Kristus prihaja med nas, kje ga najdemo, v kom ga srečamo? „Kristusa lahko srečamo v vsakem človeku, ki hodi ob nas in živi z nami. Vsakemu, ki živi iz vere, se ponuja priložnost, da Kristusa najde v Božji besedi, v svetem obhajilu in drugih zakramentih. Kristusa lahko najdemo v otroku, ki se rojeva, v tem čudežu Božje in človeške ljubezni. Kristusa najdemo v človeku, ki išče tolažbo, zato ker živi na robu družbe, ki ga izloča. Kristusa najdemo v mladostniku, ki se želi vrniti v družbeno življenje po bolečih izkušnjah, ki so ga ranile in razočarale. Kristusa najdemo v človeku, ki mu družina razpada, ker je nastopila kriza sožitja in ljubezni. Kristusa najdemo v človeku, ki je zaradi brezposelnosti in revščine izgubil upanje v prihodnost. Kristusa najdemo v ostarelem s svojo tesnobo in bojaznijo, da bo ostal sam in zapuščen. Kristus prihaja k nam v ljudeh, ki iščejo dom in zaposlitev. – Na vse naštete in še mnoge druge načine danes Kristus prihaja k nam. Kako ga ne bi sprejeli? Če ga sprejmemo z ljubeznijo, bo božič za nas veliko veselje.“

Koprski pomožni škof msgr. dr. Jurij Bizjak je pri polnočni maši v stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kopru spomnil, da smo v adventnem času večkrat slišali preroka Izaija, ki je napovedal, da se bo Mesija imenoval Emanuel, kar pomeni Bog je z nami. „Izbrano ime lepo označuje Mesijevo poslanstvo, saj je res postal eden izmed nas in prebival med nami, kakor piše evangelist Janez: »In beseda je meso postala in med nami prebivala.« V nocojšnjem berilu pa smo slišali še štiri druga Mesijeva slavna imena, ki mu jih daje prerok Izaija: Čudoviti Svetovalec in Močni Bog, Oče vekov in Knez miru!“