Nadškof Kramberger: Božič ni praznik samo na koledarju
Slovenija | 24.12.2010, 22:47
"Božič ni praznik samo na koledarju, ob mizi, ob prižiganju svečk na božičnem dreveščku, še manj v trgovinah in nakupovanju, božič tudi ni praznik samo v cerkvi, marveč je praznik srca, človekove notranjosti," je v voščilu poudaril mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger.
Na božič se po besedah nadškofa Krambergerja spominjamo, "da je z Jezusovim učlovečenjem v Nazaretu in njegovim človeškim rojstvom v Betlehemu Bog vstopil v človeško zgodovino in se dokončno, nepreklicno zavzel za svet in človeka. Bog je postal človek, da bi odrešil svet in človeštvo. Prišel je med nas, da bi mi prišli k njemu. V tem je vsebina božičnega praznika."
Božično voščilo mariborskega nadškofa metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja
Vsem naj velja iskren božični pozdrav! Božični dan, 25. december je spominski dan Kristusovega rojstva. Za veliko nočjo, praznikom njegovega vstajenja od mrtvih, je božič največji krščanski praznik.
Spominjamo se, da je z Jezusovim učlovečenjem v Nazaretu in njegovim človeškim rojstvom v Betlehemu Bog vstopil v človeško zgodovino in se dokončno, nepreklicno zavzel za svet in človeka. Bog je postal človek, da bi odrešil svet in človeštvo. Prišel je med nas, da bi mi prišli k njemu. V tem je vsebina božičnega praznika.
Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, neovrgljiva resnica, ki je človeško zgodovino razdelila v dva dela, v čas pred Kristusom in čas po njem. Kristusovo rojstvo je tako pomemben mejnik, da je človeštvo znova začelo šteti leta od ena. Tisti, ki so določali datum Jezusovega rojstva, so izbrali 25. december, – dan, ko dnevi postajajo daljši, noči pa krajše. Ob zmagi dneva nad nočjo, ob zmagi luči nad temo v naravi obhajamo božič, praznik Luči, ki ne bo nikoli ugasnila. Ta luč je Kristus, ki je o sebi dejal: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi, marveč bo imel luč življenja« (Jn 8,12). Evangelist Janez je zapisal o Kristusu, da je »prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Božič je praznik luči!
Kristjani so že zelo zgodaj obhajali božični praznik s trikratnim evharističnim slavjem. Prvo je opolnoči ali polnočnica s poudarkom na Jezusovem rojstvu v Betlehemu, v hlevu. Angel je oznanil pastirjem: »Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno ... Množica angelov je hvalila Boga: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« (Lk 2,10–14). – Drugo slavje je ob jutranji zori ali »pastirska maša« s poudarkom na pastirjih, ki so pohiteli v Betlehem, prišli tja in našli Marijo, Jožefa in Dete, v jasli položeno, kakor jim je bilo rečeno. – Tretje slavje pa je podnevi ali »dnevna maša«, ki je vsebinsko najgloblja. V evangeliju se oglasi Janez, ki mimo božične idile, mimo jaslic, pastirjev, betlehemskega hlevčka pove o Kristusu, rojenem Odrešeniku, da je Beseda. »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu«, še več: Ta Beseda je bila Bog ... »In ta Beseda se je učlovečila in se naselila med nami« (Jn 1,1.14). To je osrednja vsebina božiča.
Vendar srčika božiča ni le v tem, da se spominjamo Kristusovega rojstva in prihoda na svet, marveč da se človek odpre Bogu in dopusti, da se Bog rodi v njegovi notranjosti, v njegovem srcu. Sv. Avguštin je zapisal: »Četudi je to Dete v Betlehemu tisočkrat rojeno, če ni v tvojem srcu, je vse izgubljeno!« – Božič pač ni praznik samo na koledarju, ob mizi, ob prižiganju svečk na božičnem dreveščku, še manj v trgovinah in nakupovanju, božič tudi ni praznik samo v cerkvi, marveč je praznik srca, človekove notranjosti. Tam se mora roditi Mesija, Odrešenik; tam mora postati Kristus Emanuel, kar pomeni »Bog z nami!«
Zato nimam lepšega božičnega voščila, kakor željo, da se to uresniči v naših srcih, naših družinah, v naših mestih in vaseh, v našem narodu. To božično voščilo naj velja vsem vernikom in neverujočim, kristjanom v Katoliški Cerkvi in evangeličanom; naj velja tudi vsem pravoslavnim, ki praznujejo božič 7. januarja. – In ker živijo med nami tudi pripadniki islamske verske skupnosti, ki božiča ne poznajo, a nas z njimi povezuje vera v enega Boga, jim želimo, da bi božič doživeli kot praznik človečnosti, prijateljstva, plemenitosti, družinske skupnosti, topline in miru.
Posebno pa želim notranjega miru v močni in živi veri vsem bolnim, ostarelim, osamljenim, izključenim, ali kakor koli preizkušanim, da bi ob pomoči dobrih ljudi doživeli veselje božičnega praznika. – Novorojeni Odrešenik, ki je Emanuel – Bog z nami, naj bo z obiljem svojega blagoslova z vsemi vami v novem letu 2011, da bo srečno, veselo in polno upanja!
