Žerjav: Vlada si zasluži "cvek"!

Slovenija | 27.12.2010, 11:30

Predsednik Slovenske ljudske stranke Radovan Žerjav je v predprazničnem pogovoru za Radio Ognjišče s političnega vidika ocenil leto, ki se poslavlja. Ugotavlja, da si bomo leto 2010 zapomnili po različnih aferah, ki so zelo obremenjevale ne samo politiko, ampak celotno državo. "Veliko smo zamudili pri zagotavljanju pravne države. Razbremeniti bi morali gospodarstvo, da bi postali konkurenčnejši." Prvak SLS-a tudi obžaluje, da koalicija in opozicija nista sposobni konstruktivnega dialoga.

2010 – leto zamujenih priložnosti

Tu je le nekaj afer, ki so zasenčile ostalo dogajanje v državi: afera bulmastifi, Satex, Čista lopata, sporno odlikovanje Tomaža Ertla, odhodi ministrov, razkritja v Vegradu, stavka študentov, zdravnikov … Predsednik Slovenske ljudske stranke zatrjuje, da je bilo leto 2010 leto zamujenih priložnosti. "Predvsem, da bi na področju gospodarstva ustvarili takšno poslovno okolje, da bi bilo slovensko gospodarstvo v primerjavi z evropskim konkurenčnejše. Na tem področju kaj dosti žal ni bilo storjenega, veliko več je bilo različnih afer ki so zelo obremenjevale ne samo politiko, ampak celotno državo." Žerjav obžaluje, da v tej državi ne zmoremo več komunikacije, pogovorov in predvsem več iskanja rešitev za probleme, ki so v gospodarstvu, kmetijstvu in na vseh ostalih področjih. Kako bi lahko razbremenili slovensko gospodarstvo? Žerjav se zaveda, da to ni enostavno. "Racionalizirati je treba državno upravo in znižati stroške javne uprave, za kar potrebujemo korajžo in pogum. Ob tem dejstvu, da bi naredili resno reformo javne uprave, znižali stroške, optimizirali njeno delovanje, bi se zagotovo našlo veliko sredstev, ki bi jih lahko namenili za to, da bi slovensko gospodarstvo lahko razbremenili. Brez tega je govorjenje o konkurenčnosti ničvredno." Prvak SLS-a še pravi, da smo veliko zamudili tudi pri zagotavljanju pravne države. "Zgodilo se je veliko afer, ki kažejo na to, da v Sloveniji obstajata dve pravni državi; ena za preproste ljudi, in druga, povsem drugačna pravna država za tiste, ki imajo oblast, ki imajo denar in ki imajo veze. To se je lepo pokazalo v aferi bulmastifi in se dokazuje tudi v teh dneh, ko pravzaprav noben akter iz te zloglasne afere, ko so pravna mnenja kazala na to, da je bilo veliko v nasprotju s slovensko zakonodajo, da ti ljudje za svoja dejanja ne bodo odgovarjali." Tu bi morali po njegovem več narediti vsi politični akterji, na čelu s predsednikom države, vlade in vsemi, pa tudi tistimi v sodstvu, tožilstvu in policiji.

Zaradi arbitražnega sporazuma bo državo bolela glava

Predsednika ljudske stranke smo povprašali tudi o največji politični črni piki preteklega leta. Prepričan je, da smo z arbitražnim sporazumom naredili prehiter in nepremišljen korak, zaradi katerega bo državo še bolela glava v prihodnjih letih, ko bo prišlo do sodbe arbitražnega sodišča. "Takrat se bomo znašli v situaciji, ko bo sodba nedvomno v nasprotju s slovensko ustavo in ne vem, kdo bo takrat tisti, ki bo spreminjal ustavo, ker bodo arbitri določili, da Slovenija nima več dostopa do mednarodnih voda. Takrat bo to izredno, izredno težko. Enostavno je bilo takrat prepričati ljudi, da je to treba rešiti, ker so bili ljudje naveličani teh problemov, vprašanj in aktivnosti v zvezi s Hrvaško. Tu smo storili veliko napako."

Žerjav Pahorjevi vladi očita predvsem neoperativnost. Po njegovem v vladni ekipi sedi odločno premalo gospodarstvenikov.

SLS podpira pokojninsko reformo

V ljudski stranki menijo, da je treba to reformo preprosto sprejeti zaradi stanja javnih financ. "V tem trenutku gre milijarda 300 evrov iz državnega proračuna za slovenske pokojnine. Če s pokojninsko reformo ne bi zaustavili ali pa zaostrili pogojev upokojevanja, bi ta zveznost za državni proračun še večja. Ta račun mora nekdo plačati in to je lahko samo slovensko gospodarstvo." Žerjav je odločno proti temu, da slovensko gospodarstvo, ki je po njegovem na robu preživetja, še dodatno obremenjujemo z novimi stroški in zvišano prispevno stopnjo. Ob tem še zatrjuje, da njegova stranka pač podpira pokojninsko reformo, in ne vlade.

Na vprašanje postopnega dvigovanja starosti do upokojitve in groženj sindikatov, da so ljudje zgarani in da ne bodo mogli delati do tako visoke starosti, pojasnjuje: "Postopnost je bila omiljena na naš predlog. Opozarjam vse tiste, tudi sindikate, ki se bodo odločali v nasprotju s to odgovorno politično odločitvijo, da bodo v prihodnosti prevzeli tudi odgovornost za vse, kar se bo v Sloveniji dogajalo. Zavedati se moramo,da se dogodki v Grčiji, na Irskem in še kje dogajajo predvsem zaradi tega, ker te države niso imele odgovorne politike, ki bi znala pravočasno odločiti, kaj je prav in kaj ne." Nekateri trendi, ki jih vodi ta država, so po njegovih trditvah absolutno nevzdržni, predvsem kar se tiče zadolževanja. Tudi zaradi tega menim, da tudi opozicija nosi en del soodgovornosti, ki jo mora opozicija sprejeti, da nam bo v prihodnosti lažje in bolje. Osebno menim, da tega referenduma ne bi smelo biti. Če bo, bo ta reforma gotovo padla, kar pa ni dobro za državo. Moramo vedeti, da je trenutno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom približno 1,7 – torej 1,7 zaposlenega dela za enega upokojenca. Demografija je takšna, kakršna je. V letu 2040 bomo imeli enega zaposlenega na enega upokojenca. Takšne obremenitve slovensko gospodarstvo preprosto ne zmore in ne more biti konkurenčno gospodarstvom, kot je denimo Nemčija, kjer so trije do štirje zaposleni na enega upokojenca. Kljub temu v Nemčiji sprejemajo reformo, pri kateri gredo na 67 let. Kdaj se upokojijo slovenski kmetje? Primorani so, da delajo tako dolgo, dokler jih ne odnesejo na pokoplišče. In nihče jih ne vpraša, koliko so stari, akkšno pokojnino imajo in kako živijo.

"Brez dvoma – vladi dam cvek"

Žerjav priznava, da je bilo na področju sociale nekaj narejenega, vendar pa "/…/ ob vsem znanju ne zmoremo več modrosti pri ukvarjanju z gospodarstvom, tega pa ne razumem. Zato sem ogorčen in kritičen do delovanja te vlade. Samo s tem, ko bi razbremenili gospodarstvo, bi zagotovili veliko novih delovnih mest. Če spodbujali investicijske projekte, bi dobili nova dodatna delovna mesta, s katerimi bi nadomestili izgubljena. Teh je bilo v zadnjih dveh letih preveč, približno 40 tisoč. Dokler ne bo proaktivne politike, se bojim, da bo podpora tej vladi še naprej padala. Še nadalje bo padala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Skratka – ključna naloga te vlade bi morala biti, da resno sprejme ukrepe in ustrezne zakone v smeri razbremenjevanja slovenskega gospodarstva."

Kakšne gospodarske ukrepe predlaga prvi mož SLS-a? "Mi smo pri obravnavi vseh proračunov do zdaj predlagali, da se vsi proračunski porabniki vrnejo na porabo leta 2008. To je bilo leto »debelih krav«, ko naj bi se po trditvah koalicije prekomerno trošilo. Takrat so ti proračunski porabniki porabili za 1,7 milijard evrov manj kot zdaj, ko smo v krizi. Zato je bil naš predlog vedno znova, da se vrnemo v izhodiščno leto 2007, določimo porabo proračunsko porabo, kot so jo imeli 2008 in jim to znižamo za 5 %." Na ta način bi po njegovem na letnem nivoju prihranili vsaj 200 milijonov evrov. "To bi bil logični gospodarski ukrep, ki bi ga sprejel vsak normalen menedžer v neki normalni družbi, če bi ugotovil, da se je firma zaradi različnih razlogov znašla v krizi. In to bi moral narediti naš menedžer, naš predsednik vlade, ki bi moral jasna navodila vsem proračunskim uporabnikom in reči: Poslušajte, vrag je že vzel šalo. Na razpolago imate toliko denarja. Nič več."

Čim manj referendumov, prosim!

Žerjav pravi, da sodelovanja med opozicijo in koalicijo pravzaprav ni. "Pogrešam to sodelovanje in menim, da bi v enem konstruktivnem, pozitivnem vzdušju lahko naredili več. Tudi zato sem že nekajkrat napovedoval, da bo SLS pri ključnih reformah te države konstruktivna. S tem ne napovedujemo podpore vseh reform, ki prihajajo." Dodaja, da v slovenski politiki potrebujemo več konstruktivnosti, in to na osnovi dejanj, ne besed

V prihajajočem letu je napovedanih nekaj referendumov, vlada pa po pokojninski reformi napoveduje še zdravstveno. Mag. Žerjav si kljub temu želi, da bo čim manj referendumov. "Mislim, da ne smemo dovoliti, da bi ta inštitut zbanalizirali. To je vendarle inštitut, ki bi ga morale politične stranke uporabljati takrat, ko gre za nekaj velikega. Kot je bil denimo arbitražni sporazum. Takrat se je pravzaprav vsa politika strinjala, da je to potrebno vprašati ljudi, da je to težka tema, ki je bila vredna referenduma." Je pa Žerjav odločno proti temi, da bi se omejevalo ali zaostrovalo možnost referenduma. "Ta demokratična oblika izražanja politične volje mora obstati takšna, kakršna je. To je pravzaprav še edina možnost opozicije, da v danem trenutku opozori na nepravilnosti. Sem pa zato, da razmišljamo o referendumskem dnevu oziroma o zniževanju stroškov." Mag Žerjav si v letu 2011 na osebnem področju želi čim manj stresa in čim več časa za družino. Stranka SLS pa upa na dobro motivacijo pred volitvami, ki prihajajo v letu za tem.