Niti v Sloveniji še vedno držijo komunisti
Slovenija | 17.12.2010, 11:02
Resnična menjava elit v Sloveniji se ni zgodila, niti v državi še vedno vlečejo komunisti, ugotavlja nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Opozarjajo, da se je komunizem na oblast vrnil pod nalepko liberalizma in socialdemokracije.
Pred parlamentarnimi volitvami 2012 se znova pogreva afera Patria, ki so se je tožilci otepali dve leti. Časnik piše, da je vpliv nekdanjih komunistov v Sloveniji močan.
Nemški časnik v članku Slovensko kraljestvo mrtvih oriše, kako je prišlo na parlamentarnih volitvah 2008 do preobrata. Najprej navede obtožbe Antona Ropa, da se je predsednik SDS-a in tedanji premier Janez Janša dogovarjal za incidente v Piranskem zalivu leta 2004. Komaj leto za tem je sledila zloglasna afera Patria, ki je največ pripomogla k tesni zmagi Socialnih demokratov.
Časnik nadaljuje s pregledom dogodkov v zvezi z Janševo aretacijo leta 1988. Spomni, da je Janša kot tedanji novinar tednika Mladina poročal o načrtih Beograda za nasilno zadušitev gibanja za pluralizacijo in demokratizacijo Slovenije. Pri tej zaroti je sodelovala tudi slovenska tajna služba, katere vodja je lansko leto prejel državno odlikovanje s strani predsednika republike Danila Türka. Proces je sprožil masovno gibanje za demokracijo in suverenost države, vendar se na tem prehodu resnična menjava elit ni zgodila, opozarja nemški časopis. Na oblast so se vrnili komunisti pod nalepko liberalizma in socialdemokracije.
Po Janševem mnenju slovenski komunisti uporabljajo vsa sredstva, ki jim jih ponuja tržno gospodarstvo in mediji, da se obdržijo na oblasti in olepšajo zgodovino. Bojijo se, da bi nekoč lahko končali pred sodiščem, ker so obogateli na račun kraj in prevarantske privatizacije, prizadevajo pa si tudi za to, da bi povojni zločini ostali nekaznovani. Časnik spomni, da so nekateri avtorji komunističnih zločinov še živi, toda nekaznovani. Navaja postopek zoper Mitjo Ribičiča, ki je kot vodja tajne službe dokazljivo s svojim podpisom dal usmrtiti 243 zapornikov. Sodišče je postopek zaradi nezadostnega suma ustavilo.
Frankfurter Allgemeine Zeitung članek zaključuje s podatkom, da od leta 1994 v Sloveniji velja zakon, ki omogoča, da se lahko sodnikom, ki so kršili človekove pravice, odvzame mandat, a se ta ne uporablja. Še več, kljub nasprotovanju opozicije, manjšine neodvisnih medijev in intelektualcev, je leva večina v parlamentu dosegla, da je bil nedavno za predsednika vrhovnega tožilstva imenovan Branko Masleša, ki je bil zadnji sodnik, ki je v komunistični Sloveniji dosodil smrtno kazen in v najmanj enem primeru poskrbel za to, da usmrtitev vzhodnoevropskega pribežnika s strani jugoslovanskih graničarjev ni bila kazensko preganjana.
