Vasle: Proti zato, ker je resnica vrednota, laž pa zavržno dejanje

Slovenija | 08.12.2010, 14:40

V sredo in v četrtek po državi še vedno poteka predčasno glasovanje pred nedeljskim referendumom o Radioteleviziji Slovenija. Ob tem pa se vrstijo številni pozivi za in proti glasovanju.

Nekdanji direktor radia Slovenija Vinko Vasle je pred referendumom zanikal trditev, da zakon podpirajo vsi novinarji na RTV-ju. Novinarji, ki so člani Združenja novinarjev in publicistov, novega zakona o Radioteleviziji Slovenija ne podpirajo. V aktivih novinarjev TV in Radia Slovenija ter Društvu novinarjev Slovenije so zakon podprli in pozvali javnost, da glasuje za njegovo uveljavitev. Vasle poudarja, zakaj je potrebno glasovati proti.

„Proti zakonu o RTV je treba glasovati, če želite še naprej v pogledih Slovenije gledati in poslušati vse tisto, kar ostali mediji zamolčijo. Proti zakonu o RTV je treba glasovati, če hočete v Tedniku še naprej vsak teden gledati in poslušati zgodbe o ljudi, ki jih je ta oblast spravila na beraško palico in na cesto. Proti zakonu o RTV je treba glasovati, ker je resnica vrednota, laž pa zavržno dejanje,“ poudarja Vasle.

RTV je pomembno polje za politično prevlado. Kmalu bomo v predvolilnem obdobju, zato je pomembno, kdo je novinar in kdo urednik, pa meni nepovezani poslanec Andrej Magajna. Ta je pojasnil, da se je v referendumsko kampanjo prijavil kot zainteresirani državljan. Kot pravi, se boji, da bo omenjeni zakon, s svojo vpeljavo hibridnega statusa med javnim zavodom in gospodarsko družbo, postal model za ureditev vseh drugih javnih zavodov. Proti zakonu so se izrekli tudi v stranki mladih Slovenije - Zeleni Evrope. „V Stranki mladih – zeleni Evrope, smo vstopili v samostojno referendumsko kampanjo o zakonu o Radioteleviziji Slovenija, ker nam ni vseeno za izid referenduma o tako pomembnem zakonu. Moti nas, da kljub strokovno pripravljenem zakonu, ta ponuja slabo kompromisno rešitev, saj ostaja najmočnejše politično in propagandno naravnano sredstvo v rokah vladajočih elit,“ je zapisal predsednik stranke Darko Krajnc.

Novemu zakonu o RTV in nedeljskemu referendumu bomo namenili tudi popoldansko oddajo Pogovor o. V studiu bomo soočili zagovornike in nasprotnike zakona. Pridružili se nam bodo poslanka SD Majda Potrata, poslanec SDS Miro Petek, podpredsednica SLS Olga Franca in poslanec LDS Anton Anderlič. Vabljeni k poslušanju ob 17. uri.

Kaj prinaša novi zakon o RTV

Novi zakon o RTV Slovenija prinaša nekatere pomembne novosti, predvsem pri sestavah in pooblastilih organov javnega zavoda, so zapisali na spletni strani MMC RTV.

Glavna novost novega zakona, ki je sprožila tudi največ polemik, je odprava 25-članskega Sveta RTV Slovenija, ki ga bo zamenjal 29-članski Programski svet RTV Slovenija.

Sedanji Svet RTV-ja je sestavljen takole:

1. pet članov imenuje DZ na predlog političnih strank, glede na zastopanost strank,
2. po enega imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost,
3. tri člane izvolijo zaposleni v RTV Slovenija med seboj,
4. po enega člana neposredno imenujejo:
* ljubljanska in mariborska univerza,
* Društvo slovenskih filmskih delavcev,
* Društvo slovenskih glasbenikov in Društvo slovenskih skladateljev,
* Društvo slovenskih pisateljev in Združenje dramskih umetnikov Slovenije,
* Zveza kulturnih organizacij Slovenije,
* Društvo novinarjev Slovenije,
* Svet invalidskih organizacij Slovenije,
* Zveza športnih organizacij Slovenije,
* Združenje delodajalcev Slovenije,
* Zadružna zveza in Kmečka zveza,
* organizacije in stranke upokojencev,
* sindikati,
* Mladinski svet Slovenije in Zveza prijateljev mladine,
* verske skupnosti.

Novi Programski svet RTV-ja bo izbran po naslednjem ključu:

1. po enega člana imenujeta italijanska in madžarska narodna skupnost,
2. enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
3. dva člana imenuje predsednik republike na predlog verskih skupnosti,
4. tri člane izvolijo zaposleni v RTV Slovenija med seboj,
5. pet članov imenuje DZ na predlog političnih strank, glede na zastopanost strank,
6. 16 članov imenuje DZ na predlog gledalcev in poslušalcev, univerz in fakultet, društev ter drugih organizacij civilne družbe, razen političnih strank.

Po novem brez omejitve števila mandatov

Tako v sedanjem Svetu RTV Slovenija kot novem programskem svetu bodo člani po preteku štiriletnega mandata lahko spet izvoljeni. Novi zakon ne omejuje števila mandatov, medtem ko je po sedanjem zakonu član lahko spet izvoljen največ dvakrat zaporedoma.

Večje pristojnosti generalnega direktorja

Novi zakon podeljuje večje pristojnosti generalnemu direktorju RTV Slovenija, ki bo po novem združeval programsko vodenje in poslovanje zavoda. Med njegovimi novimi pristojnostmi je vodenje socialnega dialoga s predstavniki sindikatov v javnem zavodu in sklepanje kolektivnih pogodb.

Oba zakona določata, da generalnega direktorja imenuje svet zavoda, vendar po novem ne bo potrebno soglasje DZ-ja.

Generalni direktor bo po novem zakonu imenoval direktorja radia in direktorja televizije, medtem ko sedanja direktorja radijskih in televizijskih programov imenuje Svet RTV-ja po poprejšnjem mnenju generalnega direktorja.

Generalni direktor bo na predlog direktorjev radia in televizije imenoval in razreševal tudi odgovorne urednike programov. To sedaj počne Svet RTV-ja na predlog direktorja radijskih oziroma televizijskih programov, a po poprejšnjem soglasju predstavništva zaposlenih v uredništvu, katerega delo vodi urednik. Posamezne urednike bodo še naprej imenovali odgovorni uredniki.

Po novem zakonu ima večina programskih delavcev v uredništvu pravico predlagati kandidata, če generalni direktor predlaga kandidata, ki nima njihovega pozitivnega mnenja. Programski svet kasneje odloča, ali da soglasje enemu, obema ali nobenemu od predlaganih kandidatov.

Spremembe tudi pri drugih organih

Z novim zakonom bodo spremenjene tudi sestave drugih organov RTV Slovenija. Sedemčlanski odbor za sodelovanje z gledalci in poslušalci, v katerega je tri člane imenoval Svet RTV-ja, štiri pa organizacija potrošnikov, bo ukinjen. Z novim zakonom bo ukinjen tudi nadzorni odbor, zamenjal pa ga bo nadzorni svet. Ta bo imel 11 članov (pet članov bo imenoval DZ, štiri vlada, dva pa zaposleni na RTV-ju), medtem ko jih ima sedanji nadzorni odbor sedem (pet jih imenuje DZ, od tega dva na predlog vlade, dva pa zaposleni).

Več moči nadzornemu svetu

Nadzorni svet bo imel večje pristojnosti od nadzornega odbora. Med drugim bo odločal o uporabi morebitnega dobička zavoda, kar je sedaj v pristojnosti Sveta RTV-ja, sprejemal pa bo tudi statut javnega zavoda, finančni načrt in letno poročilo. Tudi to sedaj počne Svet RTV-ja. Nadzorni svet bo določal tudi cene storitev, ki niso del javne službe, in imel pravico do vpogleda v vso dokumentacijo javnega zavoda.

Uvedba 3. programa

Z novim zakonom se bo uvedel tretji televizijski program, ki bo namenjen predvsem prenosu sej DZ-ja in njegovih delovnih teles ter informiranju javnosti o drugem parlamentarnem dogajanju, kot so mednarodne dejavnosti parlamenta. Program se bo delno financiral s trženjem oglasnega časa v obliki televizijske prodaje, ne ve pa se, ali se bo preostali del financiral iz proračuna ali naročnine.