Medijski zakon za uvajanje istospolnih vsebin
Slovenija | 07.12.2010, 13:46
V civilni iniciativi za družino in pravice otrok so se odzvali na predlog novega zakona o medijih. Ta namreč predvideva, da bodo državni denar dobili tisti mediji, ki bodo propagirali dejavnosti homoseksualnih aktivistov.
Po njihovem mnenju pa je zanimivo tudi to, da v novem zakonu ni niti z besedo zapisano, da bo država dala kakršenkoli denar medijem, ki si prizadevajo za spodbujanje pristnih partnerskih odnosov med starši, odgovornega družinskega življenja ter materinstva in očetovstva. Zato bi bilo treba po njihovem prepričanju tako slabo zasnovan zakon zavrniti.
Na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, ki ga vodi ministrica Majda Širca iz stranke Zares, je objavljen predlog novega Zakona o medijih. Pripravljavci zakona so svoj namen zapisali na več mestih, ki jih moramo brati skupaj, piše v izjavi Civilne iniciative za družino in pravice otrok.
Eden od pogojev za pridobitev državnega medijskega denarja je opredeljen v merilu: „raznolikost medijskih vsebin“. Pod to besedno zvezo je vključeno spodbujanje homoseksualne propagande v medijih in glede na razumevanje zagovornikov predloga Družinskega zakonika tudi podpora temu ideološko spornemu dokumentu.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo, kako so pripravljavci zakona spodbujanje propagande homoseksualnih aktivistov vključili v medijski zakon.
V 49. točki 3. člena je zapisano, da „medijski pluralizem pomeni: – raznolikost medijskih vsebin v izražanju političnih, gospodarskih, kulturnih, lokalnih, regionalnih, manjšinskih in drugih pogledov...“
Kaj so manjšinski in drugi pogledi, nato pojasnjuje 51. točka 3. člena:
„Raznolikost medijskih vsebin po tem zakonu pomeni zlasti raznolikost medijev in medijskega prostora v njihovi ponudbi, distribuciji in uporabi, glede na kulturni, politični in geografsko-lokalni pluralizem, pri čemer:
– kulturni pluralizem pomeni zastopanost kulturnih in socialnih skupin, vključno etničnih, jezikovnih, nacionalnih in religioznih manjšin, invalidov, žensk in istospolnih manjšin v medijih;
– politični pluralizem pomeni zastopanost različnih političnih in ideoloških skupin ter različnih vidikov družbenega življenja, vključno z izraženimi manjšinskimi mnenji in interesi; [...].“
Nato pa je v predlogu druge alineje 1. odstavka 84. člena zapisano, da bodo mediji dobili državni denar: „za zagotavljanje pluralnosti, raznovrstnosti in raznolikosti medijev in medijskih vsebin“.
Status istospolnih manjšin neustaven
„Omenjeni kriterij „raznolikosti medijskih vsebin“ je torej pot do državnega promoviranja vsebin homoseksualnih aktivistov ter kampanje za sprejem spornih določb predloga novega Družinskega zakonika. Medijske hiše, časopisi, televizije in spletni portali bodo, če bi bil tak zakon uveljavljen, sofinancirani glede na to, kako bodo v svoje sheme vključevali poglede t.i. „istospolnih manjšin“. Ob tem izpostavljamo dejstvo, da predlog medijskega zakona homoseksualnim aktivistom daje status manjšine, kar je povsem neprimerno, saj po naši ustavi in pravnem redu homoseksualni aktivisti nimajo statusa manjšine. Naša zakonodaja o istospolnih manjšinah ne govori, zato bi bil sprejem omenjenega zakona tudi v tem smislu uvajanje „novih dejstev“, ki jih na najrazličnejše načine, ki so financirani s strani davkoplačevalskih sredstev in denarja iz tujine, hočejo vsiliti organizacije homoseksualnih aktivistov. Vse kaže, da gre za terminološko zavajanje in manipulacijo, ki si jo je privoščila ministrica za kulturo.
Zakaj država ne podpira medijev, ki se zavzemajo za družino?
Če bi bil torej omenjeni zakon uveljavljen, bi organizacije homoseksualnih aktivistov, ki iz državnega proračuna že zdaj prejemajo ogromna sredstva za svojo kampanjo za sprejem spornega Družinskega zakonika, imele še večji vpliv na medijske vsebine, saj bi bilo ob uveljavitvi zakona sprejeto načelo: „Več ko bodo mediji pisali o njihovih stališčih, več davkoplačevalskega denarja bodo prejeli na razpisih ministrstva za kulturo. Tako bi se dodatno državno sponzorirala nadaljnja razgradnja temeljnih vrednot v slovenski družbi. Ravno nasprotno od tega, kar bi bilo potrebno – da bi namreč država podpirala tiste medije, ki spodbujajo družinsko življenje, vlogo matere in očeta ter temeljne pravice otrok. Tako neprimeren zakon je seveda treba zavrniti“, še piše v izjavi Civilne iniciative za družino in pravice otrok.
