Sveti Miklavž zavetnik kar treh stolnic
Slovenija
Na god svetega Miklavža so praznovale kar tri slovenske stolnice, saj je zavetnik ljubljanske stolnice, novomeške kapiteljske cerkve in murskosoboške stolnice.
V Murski Soboti so s ponedeljkovo mašo, ki jo je daroval škof Peter Štumpf, sklenili teden s Svetim Miklavžem, ki je bil posvečen krščanski dobrodelnosti in solidarnosti. V Ljubljani so god zavetnika stolne župnije praznovali s celodnevnim češčenjem Najsvetejšega. V Novem mestu pa so praznovali že dan prej, ko je stolno cerkev obiskal apostolski nuncij nadškof Santos Abril y Castelló. Kot je dejal v pridigi, je najpomembnejšo sporočilo Sv. Miklavža njegova velika dobrodelnost. Ni dovolj, da bi ga samo občudovali, moramo ga tudi posnemati. Leto krščanske dobrodelnosti, ki so ga kot nadaljevanje slovenskega evharističnega kongresa razglasili vaši škofje, naj vas k temu stalno spodbuja. „Bremena drug drugega nosite,“ je zelo primerno geslo, je še dejal apostolski nuncij, ki je dodal, da adventni čas ni samo spomin na pretekle čase milosti, ampak tudi na sedanje. „Bog tudi danes stopa v naše življenje. Po dogodkih in ljudeh nam daje priložnosti, da bi ga našli, sprejeli v veri in mu sledili z življenjem. ''Pravično bo sodil siromake, pošteno bo branil stiskane v deželi,'' pravi prerok Izaija v prvem berilu. Prosimo Gospoda, ki prihaja, naj nam da duha modrosti in razumnosti, duha sveta in moči, da bomo skupaj gradili svet, v katerem bomo, kot v simbolni govorici pravi prerok Izaija, v miru živeli vsi: volkovi in jagnjeta, krave in medvedke, predvsem pa ljudje! Takšen svet je podoben Božjemu kraljestvu, ki ga je oznanjal Jezus,“ je dejal nuncij, ki je spregovoril tudi o pomenu spreobrnjenja, ki je pogoj za vstop v Božje kraljestvo. „Edini zares pomemben življenjski obrat je obrat k Bogu. Človek, ki od samega začetka dalje beži proč od Boga, je poklican, da zaobrne svojo pot, svoj način mišljenja in delovanja. Najtežje se je spreobrniti prav na področju svoje vere, v svojem odnosu do Boga. Tako zelo smo se navadili na opravljanje svojih verskih dolžnosti, tako dobro in redno jih opravljamo, da morda sploh ne čutimo potrebe, da bi se vprašali, ''pa smo zares odprli Bogu svoje srce, svoje življenje!?'' Ustvarili smo si svoj način razmišljanja, odločanja, delovanja; postavili smo si svoje lestvice vrednot, in mnogokrat tudi svoje malike. Spreobrnjenje pa pomeni postaviti v središče Boga in ne svoj lastni jaz, svoj lastni uspeh ali svojo podobo Boga. Božje kraljestvo je Bog sam, ki prihaja k nam. Če sprejmemo njegovo povabilo k spreobrnjenju, lahko stopimo vanj,“ je poudaril nuncij.
